Država bo svoje terjala nazaj
Ali prejemanje državne pomoči ali pa življenje v dragi hiši. Pred to izbiro bodo postavljeni lastniki vrednejših nepremičnin, če bodo zaradi nizkih dohodkov želeli uveljaviti še pravico do katerega od državnih prejemkov.
LJUBLJANA> Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev je začel veljati že sredi avgusta, čeprav bo večina njegovih določil v praksi zaživela julija prihodnje leto. Do takrat naj bi namreč država ovrednotila nepremično premoženje državljanov.
Predraga hiša ali stanovanje bo tako po novem lahko razlog, da upokojenec, denimo, ne bo dobil varstvenega dodatka, človek v socialni stiski denarne socialne pomoči, invalid dodatka za pomoč in postrežbo, študent pa državne štipendije.
Tudi državna pokojnina ne bo več samoumevna. Pravico do nje bodo izgubili vsi, ki imajo dovolj svojega ali družinskega premoženja za preživetje.
Vrednost kmetijskega zemljišča kot nepremičnine se pri ugotavljanju upravičenosti do državnih prejemkov ne bo upoštevala, pojasnjujejo na ministrstvu. Pri izračunu dohodka prosilca se namreč upošteva že dohodek iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti na teh zemljiščih.
Roka na premoženju
Novi zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev bo poenotil do zdaj neenotne načine ugotavljanja premoženja in - tako trdijo na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve - omogočil, da bo država svoje denarne prejemke namenjala “le tistemu, ki jih resnično potrebuje”.
V primeru dodeljevanja varstvenega dodatka in denarne socialne pomoči pa bo lahko država tudi položila roko na nepremično premoženje prosilca. Od tistega, ki živi v (pre)dragi hiši, se pričakuje, da jo bo prodal ali oddal v najem. Če tega ne bo naredil in bo želel vseeno prejemati denarno socialno pomoč ali varstveni dodatek, bo država dala zaznambo na premoženje. “Kar pomeni, da bodo lahko lastniki velike hiše ali starejše osebe v večjih stanovanjih ostali v svojih nepremičninah pod pogojem, da bodo soglašali z zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine,” pojasnjujejo na ministrstvu. V primeru njihove smrti bo država od dedičev nepremičnin zahtevala povračilo izplačanih transferjev.
Na ministrstvu pravijo, da to ni nič novega. Že pred temi zakonskimi spremembami je lahko država omejila dedovanje imetja osebe, ki je prejemala državne pomoči. Pravico do poplačila so že doslej imele tudi občine v primeru, da so svojemu občanu doplačevale oziroma plačevale socialno-varstvene storitve.
Dodeljevanje prejemkov, ki se nanašajo na šolanje, se bo uveljavilo nekoliko pozneje kot ostalih transferjev. Začetni datum za podeljevanje državnih štipendij po pravilih novega zakona bo tako september 2011.
Nelahka selitev
Sugestija, naj starostniki dajo drago hišo v najem, sami pa se preselijo v cenejše stanovanje, sproža pomisleke, češ da preseljevanje starostnikov ni tako enostavno. Predvsem pa je selitev nekoga, ki je vse življenje prebival v nekem okolju, nevarna za njegovo zdravje. Pa tudi hiše, denimo, na slovenskem podeželju, kjer ni niti dobre javne infrastrukture niti delovnih mest, ni lahko prodati ali oddati v najem.
Andreja Cirman z ljubljanske Ekonomske fakultete se do socialnih posledic zakona ne želi opredeljevati, pravi pa, da je upoštevanje dohodkov in premoženja “z določenimi omejitvami” običajno na področju črpanja pravic. “Prav tako velja, da se to, da za nakup ali najem nepremičnine ni zanimanja, običajno odrazi tudi na ceni, ki je posledično nižja. Recimo na območju Haloz običajno ne srečamo nepremičnin v vrednosti, kot jih dosegajo v Portorožu,” strah, da bi velika hiša v tržno nezanimivem delu Slovenije vplivala na pridobitev katerega od transferjev, blaži Cirmanova.
JANA KREBELJ