Države z najmanj razlikami v dohodkih: Danska, Slovenija, Slovaška

PARIZ > V večini od 34 držav OECD so razlike v dohodkih med najbogatejšimi in najrevnejšimi na najvišji ravni v treh desetletjih. Najbogatejših deset odstotkov populacije zasluži 9,6-krat več od najrevnejših deset odstotkov. V 80. letih prejšnjega stoletja je bilo to razmerje 7 proti 1, v začetku tisočletja pa 9 proti 1.

Države z najmanj razlikami v dohodkih so Danska, takoj za njo na drugem mestu je Slovenija, sledita ji Slovaška in Norveška, kažejo najnovejši razpoložljivi podatki OECD, v večini držav za leto 2013. Največje razlike so v Čilu, Mehiki, Turčiji in ZDA.

Razlike v premoženju so v državah OECD še večje od dohodkovnih. V rokah najbogatejšega odstotka je bilo namreč v letu 2012 18 odstotkov, v rokah 40 odstotkov najrevnejših pa le trije odstotki premoženja gospodinjstev.

“Dosegli smo vrhunec. Neenakost v OECD je največja, odkar smo začeli z meritvami,” je opozoril generalni sekretar OECD Angel Gurria. To ni zaskrbljujoče le s socialnega vidika, ampak tudi gospodarskega, saj velika neenakost škodi gospodarski rasti, je posvaril.

Povečevanje neenakosti v 19 državah OECD v letih 1985-2005 naj bi kumulativno gospodarsko rast v letih 1990-2010 oklestilo za 4,7 odstotne točke.

Poročilo poziva k izboljšanju delovnih razmer in opozarja ne vse večji delež prekernih delavcev, kar prispeva k neenakosti. Kar polovica služb, ustvarjenih v državah OECD v letih 1995-2013, je sodila v kategorije samozaposlenih, zaposlenih za določen čas in ostalih, ki niso zaposleni redno oziroma za polni delovni čas.

Posebej prizadeti so mladi, saj jih je kar 40 odstotkov vpetih v te nestandardne zaposlitve, kar polovica začasnih delavcev pa je mlajših od 30 let.

Še en poziv v poročilu je namenjen krepitvi prizadevanj za zmanjšanje neenakosti spolov. Vse višja zaposlenost žensk je prispevala k zmanjšanju neenakosti, čeprav njihovi dohodki ostajajo 15 odstotkov nižji od dohodkov moških.

STA