DZ uzakonil posebno tožilstvo za pregon gospodarskega kriminala

LJUBLJANA> Novi zakon po besedah državnega sekretarja na pravosodnem ministrstvu Boštjana Škrleca zaključuje organizacijski okvir boja zoper najhujše oblike gospodarskega kriminala. Ta se je začel z ustanovitvijo Nacionalnega preiskovalnega urada, nadaljeval s spremembami zakona o sodiščih in ustanovitvijo posebnih oddelkov na sodiščih, zaključuje pa s prenovo tožilske organizacije, ki je bistvena za učinkovitost kazenskih postopkov.

Učinkoviteje zoper gospodarski kriminal

Cilj zakona je okrepiti samostojnost državnega tožilstva in uvesti možnosti osredotočanja pregona na prioritete. Uvaja se zunanji nadzor nad tožilsko organizacijo v obliko novega državnotožilskega sveta, zakon prinaša večjo odgovornost vodij tožilstev, predvsem pa omogoča učinkovitejši boj zoper najhujše oblike gospodarskega kriminala.

Vzpostavlja namreč drugačno organizacijsko umestitev sedanje skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala. Ta po predlogu zakona postaja samostojno, tako imenovano 12. državno tožilstvo.

Depolitizacija kadrovanja

Zakon po besedah državnega sekretarja prinaša tudi depolitizacijo oziroma odmik politike od kadrovanja na tožilstvu. Povečuje namreč vlogo državnotožilskega sveta, ki dobiva nove pristojnosti v postopkih imenovanja vodij tožilstev ter pomembno vlogo pri oblikovanju politike pregona.

Z njim se zavzemajo za centralizirano državno tožilstvo na ravni usklajevanja, usmerjanja in nadzora. Na ravni izvajanja funkcije državnih tožilcev pa so bistveno poudarjeni elementi decentralizacije. S prenosom izvajanja pregona v konkretnih zadevah na raven okrožnih državnih tožilstev pa se vrhovno državno tožilstvo postavlja v položaj usmeritev pregona, ne pa tudi njegovega izvajanja. Tako ohranja nepristransko nadzorstveno vlogo, je ob današnjem drugem branju zakona poudaril Škrlec. STA