DZ v sredo o vetu na zakon o slabi banki

LJUBLJANA> DZ je zakon o ukrepih za stabilnost bank ob obstrukciji PS in nestrinjanju SD sprejel minuli četrtek. Na podlagi zakona se bo ustanovila posebna družba, na katero se bo preneslo slabe bančne terjatve. Družba bo bankam v zameno ponudila obveznice z jamstvom države. Zakon v ta namen predvideva do največ štiri milijarde evrov jamstev.

Po prepričanju koalicije bodo banke tako očistile svoje bilance in lahko začele s kreditiranjem gospodarstva. Če bodo morale banke zaradi prenosa slabih terjatev na družbo oblikovati dodatne slabitve kapitala, bo imela nova družba tudi pooblastilo za dokapitalizacijo bank v višini od pol do ene milijarde evrov.

Predlagatelji zahteve za veto, med katerimi so tudi ekonomist Jože Mencinger in sindikalisti Branimir Štrukelj, Lidija Jerkič ter Drago Ščernjavič, menijo, da se s tako rešitvijo povzroča velikanski moralni hazard, saj bo država slabe pretekle odločitve uprav in nadzornih svetov bank prenesla na breme davkoplačevalcev.

Zakon naj bi bil nejasen

Podobno kot je v razpravi trdila SD, so tudi predlagatelji veta prepričani, da je sprejeta rešitev z vidika davkoplačevalcev najdražja, obenem pa je zakon popolnoma nejasen pri opredeljevanju slabih terjatev. To po njihovem prepričanju odpira številna vprašanja in pomisleke.

Predlagatelji problematizirajo tudi to, da naj ne bi imela družba nobene odgovornosti do DZ in javnosti, sprašujejo pa se tudi, kako bo zagotovljeno strokovno in neodvisno ocenjevanje slabih terjatev.

Zato jim ni jasno, kakšna bodo vrednotenja slabih terjatev in kdo bo na koncu dokapitaliziral banke, če bo treba. Zaradi vseh teh nedorečenosti se po njihovih navedbah postavlja vprašanje, ali gre za poskus subvencioniranja obstoječih zasebnih lastnikov bank s strani davkoplačevalcev.

Sporno se jim zdi tudi to, da naj bi se skupaj s slabimi terjatvami na novoustanovljeno družbo prenesla tudi spremljajoča zavarovanja, torej tudi lastniški deleži v raznih podjetjih, do katerih so banke prišle z zasegom delnic ali konverzijo terjatev. “Ali se s tem ustanavlja družba, ki bo namesto bank odločala o reprogramiranju posojil?” se sprašujejo.

Opozarjajo pred oškodovanjem državnega premoženja

Predlagatelji menijo, da namen zakona ni sanacija bank v pomoč gospodarstvu, temveč odkupovanje premoženja bank in njegova prodaja. Ob tem menijo, da bo zaradi sprejetega zakona prišlo do hudega oškodovanja državnega premoženja, saj bo morala družba na leto prodati vsaj 10 odstotkov pridobljenega denarja, to pa naj bi bila v trenutnih razmerah prisiljena početi po nizkih cenah.

Ravno zaradi tega naj bi po njihovih navedbah prišlo do hudega oškodovanja državnega premoženja.

Opozarjajo še, da Slovenija povzema irski model sanacije slabih terjatev, ki se je izkazal za škodljivega za javne finance in da vlada nima nobenih izračunov, ki bi predstavljali podlago za delovanje in ocenjevanje dela slabe banke.

V zakonu vidijo tudi elemente neustavnosti in neskladnosti z obstoječo zakonodajo, opuščala pa naj bi se tudi pravna varnost upnikov.

STA