“Eden prvih globalnih človeško-civilizacijskih dosežkov”
Včeraj je bil dan, ko so fiziki jokali od sreče. Seminar v Cernu (Evropski organizaciji za jedrske raziskave) po ploskanju in vzklikih navdušenja ni bil niti malo podoben znanstveni konferenci. “Nikoli si nisem mislil, da bom doživel ta dan,” si je solzo obrisal 83-letni Peter Higgs, ki je dal ime najbolj iskanemu delcu vseh časov.
ŽENEVA, NOVA GORICA > Verjetnost, da so ga raziskovalci dveh kolaboracij, ki delajo na velikem hadronskem trkalniku (LHC), končno našli, je velikanska.
Obstoj doslej neopaženega delca z maso okoli 125 do 126 gigaelektronvoltov, kar je približno 135 mas protona, je skoraj gotovo znanstveno dejstvo.
Nov delec je tu. Znanstvenike pa čaka dolgoleten postopek ugotavljanja njegovih lastnostni. Morda delec ustreza vlogi, ki jo Higgsova teorija daje bozonu, morda pa tudi ne. Tudi zato je odkritje hkrati začetek in konec velike zgodbe.
Ključna šifra včerajšnjega ganjenega in navdušenega obvestila iz Cerna je 5 sigma. Ta oznaka iz standardizirane lestvice ocenjevanja zanesljivosti rezultatov govori o tem, da je možnost, da so izsledki opazovanja dveh znanstvenih kolaboracij, CMS in Atlas, le statistično naključje, minimalna. “V svoji znanstveni karieri nisem doživel, da bi se signali s tako stopnjo verjetnosti bistveno spremenili. Ker sta tako zanesljive rezultate dosegla dva nedovisna eksperimenta, bi skoraj stavil, da je znanstvenikom uspelo najti novi delec,” komentira prof. dr. Danilo Zavrtanik, rektor univerze v Novi Gorici in fizik, ki je del svoje uspešne znanstvene kariere preživel v Cernu.
Kaj je bozon za znanost?
Fiziki Higgsov bozon iščejo že več kot 50 let. V standardnem modelu, ki je do sedaj najbolj popoln opis delcev in sil ter razmerij med njimi, ni odgovora na vprašanje, zakaj imajo delci in torej tudi vsa snov, maso. Higgsova teorija je dilemo pojasnila z obstojem petega bozona. A potrebna so bila leta ter predvsem velikanski tehnološki napredek, ki je omogočil izdelavo zapletene raziskovalne opreme, da so se znanstveniki približali dokazom.
“Odkritje novega delca je zelo velika stvar. Je eno od elementarnih znanstvenih odkritij zadnjih petdesetih let in najbrž tudi prihodnjih desetletij,” ocenjuje Zavrtanik.
Najbolj znani živeči fizik Stephen Hawking je za britanski BBC odkritje komentiral: “To je velik dosežek, ki bo Higgsu najverjetneje prinesel Nobelovo nagrado. Zame pa je škoda, saj verjamem, da največji dosežki fizike pridejo iz nepričakovanih rezultatov. Zato sem s kolegom iz univerze v Michiganu stavil, da Higgsovega bozona ne bodo odkrili. Zdi se, da sem ravnokar izgubil 100 dolarjev.”
“Segamo tako globoko v tkivo vesolja, kot še nikoli doslej. Smo na skrajni meji, na robu nove raziskovalne pustolovščine. To je morda zadnje poglavje zgodbe ali pa prvo na povsem novem področju odkritij,” je komentiral predstavnik kolaboracije CMS Joe Incandela. Odkritje bozona je namreč lahko most do odgovorov na najbolj vznemirljiva vprašanja o nastanku in naravi sveta.
“Vidna masa predstavlja le štiri odstotke mase v vesolju. 20 odstotkov je temne snovi, o kateri ne vemo skoraj ničesar, dobrih 70 odstotkov pa temne energije, o kateri vemo še manj,” pojasnjuje Zavrtanik. Fizika osnovnih delcev torej ostaja v žarišču najbolj temeljne človekove vedoželjnosti.
In kaj bozon prinaša družbi?
Veliki hadronski trkalnik je največji in najdražji znanstveni projekt vseh časov. Ter je v vseh pogledih nadnacionalen. Cern je vedno na široko odpiral vrata raziskovalcem, ne glede na njihovo narodnost in državljanstvo.
Eksperiment Atlas, pri katerem sodeluje tudi deset slovenskih fizikov, združuje več kot 3000 znanstvenikov z vsega sveta. “Gre za sodelovanje, ki si ga v individualnost zaverovani Slovenci težko predstavljamo,” poudarja Zavrtanik in ugotavlja, da je znanost od nekdaj težila k globalizaciji: “Odkritje novega delca je eden prvih globalnih človeško-civilizacijskih uspehov. Če bi bili znanstveniki na oblasti, prav gotovo ne bi trobili o nacionalnem interesu. Znanost lahko delimo na dobro in zanič, vsekakor pa ne na slovensko, italijansko, avstrijsko ali kitajsko.”
VESNA HUMAR
