EIB obravnava možnost financiranja več projektov v Sloveniji, čaka na novo vlado

LUXEMBOURG > V EIB so ta teden odgovorili, da so glede vseh morebitnih projektov, ki bi lahko uživali finančno podporo banke, v tesnih odnosih s slovenskimi oblastmi, z novo vlado pa bodo stopili v stik takoj, ko bo ta začela z delom.

Prav tako na podlagi dogovora z vodstvom banke, sklenjenega ob lanskem obisku predsednika EIB Wernerja Hoyerja v Ljubljani, banka Sloveniji ponuja tehnično podporo pri pripravi velikih infrastrukturnih projektov za sofinanciranje z denarjem EU. Gre za program JASPERS.

EIB ustanovam v Sloveniji odobrila za 2,7 milijarde evrov posojil

Banka je s slovenskimi oblastmi tudi v pogovorih glede priprave predhodne študije o oblikovanju finančnih instrumentov v okviru večletnega finančnega obdobja 2014-2020.

Prav te dni se na Blejskem strateškem forumu mudi tudi prvi mož EIB Hoyer, ki je imel srečanja z nekaterimi visokimi slovenskimi predstavniki.

EIB je za projekte v Sloveniji v zadnjih petih letih prek SID banke, poslovnih bank, podjetij in države odobrila za 2,7 milijarde evrov posojil, trenutno pa njeni organi obravnavajo možnost financiranja osem slovenskih projektov, pet pa jih je že dobilo zeleno luč.

Odbor izvršnih direktorjev banke je tako že odobril posojila v vrednosti več kot 200 milijonov evrov za programe financiranja malih in srednjih podjetij prek Sberbanke, Nove Kreditne banke Maribor, Unicredit banke Slovenija in Abanke.

V obravnavi tudi sanacija po žledu, modernizacija proge Koper-Divača in podaljšanje prvega pomola v Luki

V postopku odobravanja pa so še predlogi za financiranje projekta sanacije gozdov po žledolomu (180 milijonov evrov), modernizacije železniške proge Koper-Divača in odseka Pragersko-Hodoš (projekta sta skupaj ocenjena na okoli 460 milijonov evrov, obseg sofinanciranja EIB pa še ni dokončno določen), gradnje RCERO Ljubljana (projekt je ocenjen na 127 milijonov evrov, prispevek EIB še ni dokončno znan) in podaljšanja prvega pomola v Luki Koper (EIB naj bi prispevala do 36 milijonov evrov).

V pripravi sta še financiranje projekta zamenjave plinskih turbin v Termoelektrarni Brestanica (EIB bi prispevala 46 milijonov evrov ali dobri dve tretjini sredstev) in postavitve nove plinske turbine za kogeneracijo v Termoelektrarni toplarni Ljubljana (EIB bi prispevala 60 milijonov evrov oziroma polovico denarja).

V skladu s prednostnimi nalogami nove vlade bi lahko na ta seznam uvrstili še dodatne infrastrukturne projekte, pravijo na EIB, s čimer bi država prišla do denarja za svoje razvojne načrte.

EIB čaka odločitve vlade

Prav tako v EIB čakajo na odločitev vlade glede načrtovanega financiranja sanacije gozdov po februarskem žledolomu in usposobitve dodatnih zmogljivosti lesne industrije za vsaj osnovno obdelavo lesa. Posojilo EIB naj bi pokrilo vseh 180 milijonov evrov, kolikor naj bi bil projekt vreden.

Sprva se je nameravalo vložek banke uporabiti tudi kot začetni kapital za državno podjetje za upravljanje z lesom, ki naj bi poleg upravljanja z državnimi gozdovi v času po žledu skrbelo tudi za ravnovesje na trgu lesa. Vendar ta projekt zaradi neusklajenosti v odhajajoči vladi še ni ugledal luči sveta.

EIB bi lahko denar prispevala tudi za obnovo železniškega in elektroenergetskega omrežja po žledu, so poudarili v banki.

STA