Erdogan: Glasovanje Evropskega parlamenta za Turčijo nima vrednosti
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je danes dejal, da glasovanje Evropskega parlamenta o prekinitvi pristopnih pogajanj s Turčijo, ki bo potekalo v četrtek, zanje nima nobene vrednosti. Nemška kanclerka Angela Merkel se je medtem danes v nemškem parlamentu zavzela za nadaljevanje dialoga s Turčijo, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
CARIGRAD > “Že to, da se Evropski parlament odloči za takšno glasovanje, daje vtis, da varuje teroristične organizacije in stoji na njihovi strani,” je na poslovni konferenci muslimanskih držav v Carigradu dejal Recep Tayyip Erdogan. Znova je kritiziral tudi to, da lahko prepovedana Kurdska delavska stranka (PKK) v državah EU nemoteno deluje.
Na Erdoganove očitke, da Nemčija v boju proti terorizmu ne igra zadostne vloge, se je danes odzvala nemška kanclerka Angela Merkel. “Nemška vlada je tako kot druge vlade v Evropi zavezana k boju proti terorizmu,” je poudarila.
Glavne politične skupine Evropskega parlamenta so se v torkovi razpravi zavzele za zamrznitev turških pristopnih pogajanj z EU, in to zaradi julijskega spodletelega puča, ki so mu sledile čistke v vojski in javni upravi ter ukrepanje proti kritikom oblasti.
Glasovanje o zamrznitvi pogajanj, ki bo potekalo v četrtek, bi lahko pomenilo poglobitev vrzeli med Ankaro in EU, čeprav glasovanje ni zavezujoče, pa tudi članice EU so večinoma proti zaustavitvi pristopnega procesa.
Merklova se je tako danes med razpravo v nemškem parlamentu zavzela za nadaljevanje pogovorov s Turčijo. Poudarila je, da za omejevanje svobode medijev in več tisoč aretacij ni opravičila.
Pozdravila je zadnji obisk nemškega zunanjega ministra Frank-Walterja Steinmeierja v Turčiji. “Tudi jaz bom nadaljevala pogovore s Turčijo,” je dejala, “vendar pa to ne izključuje jasnega odgovora na tisto, kar je alarmantno”.
Erdogan je sredi meseca unijo pozval k napredku v turških pristopnih pogajanjih do konca leta. Če tega ne bo, je zagrozil z razpisom referenduma o prekinitvi pristopnih pogajanj.
V okviru čistk po julijskem spodletelem poskusu državnega udara je bilo doslej aretiranih, suspendiranih ali odpuščenih prek 110.000 zaposlenih v vojski, policiji, pravosodju in šolstvu, ki naj bi bili povezani z zarotniki.
STA