Erjavec napovedal pritožbo na razsodbo ESČP

LJUBLJANA, ZAGREB > Po mnenju Karla Erjavca je zato to treba reševati v okviru nasledstva.

Minister poudarja, da odločitev sodišča “ne stoji na pravih argumentih, na dejanskem stanju”, saj je to vprašanje treba reševati v okviru nasledstvenih vprašanj in ne v okviru pravnih postopkov.

Na novinarski konferenci je Erjavec še izrazil upanje, da bo Slovenija pritožbo vložila v najkrajšem možnem času in da bo pri tem uspešna, ker “argumentacija sodbe ne pritrjuje dejanskemu stanju v zvezi s problemom varčevalcev, zlasti varčevalcev v BiH”. Povedal je še, da bo ob pritožbi znova predstavila svoje argumente.

O pritožbi bo odločal veliki senat sodišča v Strasbourgu. “Tam bo 21 sodnikov in prepričan sem, da bodo bolj natančno preučili argumentacijo, ki jo daje Slovenija,” je dejal minister.

Erjavec ni mogel oceniti morebitnih posledic, če tudi razsodba velikega senata ne bi bila ugodna za Slovenijo. Je pa povedal, da gre v primeru Hrvaške, ki ga sicer ne gre enačiti, po ocenah za okoli 800 milijonov evrov skupaj z obrestmi, kar bi morali plačati slovenski davkoplačevalci.

Erjavec: Slovenija je delovala v skladu s teritorialnim načelom

Erjavec je še dejal, da je Slovenija delovala v skladu s tako imenovanim teritorialnim načelom in je prevzela obveznosti za vse devizne vloge varčevalcev na svojem ozemlju. Enako so naredile tudi nekatere druge novonastale države. Dodal je, da je bila Ljubljanska banka v BiH leta 1993 nacionalizirana, s čimer je bila prekinjena vez med Slovenijo in to banko.

Minister je sicer prepričan, da razsodba ne bo vplivala na reševanje vprašanja varčevalcev LB s Hrvaško, pri katerem gre za preneseni dolg. Kot je pojasnil, se današnja odločitev sodišča nanaša na varčevalce v BiH, poleg tega gre za neprenesene vloge, torej varčevalce, ki še niso bili poplačani.

“Kar se tiče Hrvaške, imamo pa še to pripombo, da mora Hrvaška umakniti pooblastila za vložene tožbe, ker ni mogoče reševati odprtih vprašanj v okviru nasledstva, hkrati pa biti deležen tožb pred pristojnimi sodišči,” je dejal minister.

Sodišče je odločilo, da mora Slovenija sprejeti ukrepe, da bodo tako tožnika iz BiH kot vsi, ki so v enakem položaju kot onadva, lahko dobili svoje prihranke pri nekdanji Ljubljanski banki izplačane pod enakimi pogoji kot tisti, ki so imeli vloge v domačih podružnicah slovenskih bank.

Trije meseci za pritožbo

Strani imajo za pritožbo tri mesece časa; če pritožb v tem času ne bo, bo sodba postala pravnomočna. O pritožbah bo najprej odločala posebna komisija petih sodnikov. Če jih bo komisija odobrila, bo o njih odločal veliki senat, če pa jih bo zavrnila, bo sodba postala pravnomočna. V primeru odločanja o pritožbah pa bi bila sodba velikega senata lahko znana šele po več letih.

To je prva razsodba sodišča v Strasbourgu v tožbi proti Sloveniji zaradi nekdanje podružnice LB v BiH in druga sploh glede vprašanja starih deviznih vlog nekdanje skupne države. V prvi razsodbi glede LB, ki je zadevala nekdanjo podružnico LB v Zagrebu, je novembra 2006 zavrglo tožbo hrvaških varčevalcev, po pritožbi tožnikov pa jo je nato dokončno zavrglo oktobra 2008.

V BiH gre za vprašanje okoli 165.000 bivših deviznih varčevalcev podružnice LB v Sarajevu, ki naj bi po navedbah slovenske strani zahtevali skupno približno 90 milijonov evrov.

Na Hrvaškem izpostavljajo pomen sodbe

Predstavnica Hrvaške na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu Štefica Stažnik je razsodbo sodišča o odgovornosti Slovenije za povračilo starih deviznih vlog varčevalcem podružnic Ljubljanske banke zunaj Slovenije označila kot “zelo pomembno”. Da gre za pomembno sodbo, poudarja tudi hrvaška opozicija.

Stažnikova je dejala, da gre za “pilotsko sodbo”, s katero je sodišče v Strasbourgu ugotovilo sistemski problem ravnanja Slovenije s starimi deviznimi prihranki iz njenih bank.

Sodba pa je pomembna tudi za varčevalce, ki se niso pritožili na sodišče v Strasbourgu kot tudi tiste, ki so se, sodišče pa se o njihovih primerih še ni izreklo.

Kot je še pojasnila, se sodba ne nanaša na varčevalce, ki so svoje devizne prihranke od ene izmed držav naslednic nekdanje Jugoslavije že dobili. Tak je primer dela varčevalcev zagrebške podružnice LB, ki jim je Hrvaška nakazala prihranke v celoti.

Kosorjeva: Slovenci še naprej razkazujejo mišice

Tisti, ki so dobili zgolj del prihrankov, pa lahko od Slovenije zahtevajo razliko do polnega zneska, je razlago Stažnikove povzela hrvaška tiskovna agencija Hina.

Nekdanja hrvaška premierka Jadranka Kosor, ki je sedaj poslanka opozicijske HDZ, pa je ocenila, da bo sodba olajšala položaj Hrvaške. Po njenih besedah gre za dober znak, ki bi ga hrvaška vlada morala izkoristiti, da končno reši spor o LB.

“Problem s Slovenijo očitno še ni rešen. Oni (Slovenija) še naprej kažejo mišice, predvsem zaradi notranjepolitičnih razlogov in prizadevanj, da bi Ljubljanska banka vstopila na Hrvaško,” je Kosorjeva povedala novinarjem.

Po njenem mnenju bi se morala v reševanje spora vključiti oba premierja, Janez Janša in Zoran Milanović. Pri tem je poudarila, da ne bi smeli podcenjevati slovenskega pogojevanja reševanja spora o LB z ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe z Evropsko unijo v slovenskem parlamentu.

“Ni dovolj zgolj ponavljati, da to ni problem, ki je povezan z ratifikacijo, ker na ta način ne bomo ničesar rešili, čas pa teče,” je še povedala bivša hrvaška premierka.

Tudi predsednik opozicijske stranke Hrvaški laburisti - Stranka dela Dragutin Lesar je pozdravil sodbo, je pa izrazil zaskrbljenost, ker hrvaška javnost ni seznanjena s potekom pogovorov s Slovenijo glede LB.

Hrvaško zunanje ministrstvo je že pred tem danes ocenilo, da je sodišče “nedvoumno ugotovilo odgovornost Slovenije”. “Še naprej delamo na iskanju kompromisne rešitve za prenesene prihranke hrvaških državljanov. Ko gre za neprenesene prihranke, o njih ni nobenega spora, ker so del omenjene razsodbe,” so odgovorili na sedežu hrvaške diplomacije.

STA