ESČP v primeru hrvaškega ribiča ugotovilo kršitev pravice do poštenega sojenja
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je v primeru pritožbe hrvaškega ribiča ugotovilo, da mu je Slovenija v povezavi s prekrški v Piranskem zalivu kršila pravico do poštenega sojenja. V primeru hrvaške ribičke pa je sodišče presodilo, da ji ta pravica ni bila kršena, izhaja iz danes objavljene sodbe sodišča v Strasbourgu.
Ribiča trdita, da jima je bila kršena pravica do poštenega sojenja.
Foto: Zdravko Primožič/fpaSTRASBOURG • Zadevi Makovac in Latin proti Sloveniji sta se nanašali na pritožbi dvojice ribičev glede postopkov v zvezi z globami, ki so jima bile izrečene zaradi nezakonitega vstopa v slovensko morje in ribolova v njem. Trdila sta, da jima je bila v prekrškovnih postopkih zoper njiju kršena pravica do obrambe zlasti zato, ker v njunih zadevah ni bila izvedena ustna obravnava, je v sporočilu za javnost navedlo ESČP.
V primeru ribičke Franke Makovac, ki jo je slovenska pomorska policija leta 2018 oglobila zaradi nedovoljenega vstopa v državo s plovilom, je sodišče s petimi glasovi proti dvema odločilo, da ni bilo kršitve pravice do poštenega sojenja, saj da so slovenska sodišča ravnala upravičeno, ko v postopku zoper njo niso izvedla ustne obravnave. "Njena obsodba je bila namreč podprta med drugim s fotografijami dveh prepoznavnih posameznikov in gospa Makovac je imela možnost ta dokaz izpodbijati," je v sporočilu za javnost pojasnilo sodišče.
ESČP pa je soglasno ugotovilo kršitev 6. člena evropske konvencije o varstvu človekovih pravic v primeru Michaela Latina. Slednjega je leta 2020 oglobil inšpektorat, pristojen za ribištvo, ker da je inšpektorju preprečil dostop do svojega plovila in ker ni imel ustreznega dovoljenja za ribolov v slovenskih vodah.
"Obsodba gospoda Latina pa je temeljila na njegovi prepoznavi s strani inšpektorja za ribištvo in nekonkretiziranih objavah na družbenih omrežjih. Ustna obravnava bi bila v njegovem primeru nujna za preizkus teh dokazov," je sporočilo sodišče.
Sodišče je v sodbi odločilo tudi, da ugotovitev kršitve v primeru Latina zadostuje kot pravično zadoščenje za nepremoženjsko škodo.