EU in begunci: Solidarnost ostaja prostovoljna in neoprijemljiva

BRUSELJ > Voditelji so konec aprila na kriznem sestanku o begunski krizi v Sredozemlju, sklicanem po najhujšem brodolomu doslej, v katerem je umrlo več kot 800 ljudi, obljubili več notranje solidarnosti, a konkretnim zavezam so se izognili.

Evropska komisija je nato predlagala obvezne kvote za razporeditev 40.000 Sircev in Eritrejcev, ki so se zatekli v Italijo in Grčijo, ter preselitev 20.000 oseb, ki so zunaj unije. Slovenija naj bi v okviru obeh shem sprejela 702 osebi.

Po približno šesturni razpravi, ki je bila po neuradnih informacijah “zelo čustvena”, celo “eksplozivna”, so se voditelji davi dogovorili, da vztrajajo pri prostovoljnem pristopu za razporeditev 60.000 oseb, a bolj konkretni niti tokrat niso bili.

“Zelo pomembno je, da smo se dogovorili, da bomo pri nudenju pomoči porazdelitev opravili po načelih, za katera smo se dogovorili že aprila, se pravi po načelu prostovoljnosti, ki sem ga v imenu naše vlade zagovarjal tudi sam,” je poudaril slovenski premier Miro Cerar.

Cerar je v razpravi izpostavil slovensko zavezo načelu humanitarnosti in solidarnosti ter načelo varnosti. “Tudi Slovenija bo nudila pomoč ustreznemu številu beguncev. O številkah danes še nismo govorili, bomo pa to dorekli do konca julija,” je povedal.

Premier bo o odločitvi takoj obvestil pristojna ministrstva, zlasti notranje ministrstvo. Pričakuje, da bodo že prihodnji teden na vladi zavzeli stališče, saj je treba zmogljivosti, integracijske zmožnosti in varnostni vidik preučiti takoj.

Čim prej je namreč treba poiskati odgovore na vprašanje, koliko beguncev je Slovenija zmožna sprejeti, po kakšnih postopkih in v kakšnih intervalih. “To so odločitve, ki jih moramo sprejeti čim prej,” je poudaril premier.

Medtem ko slovenski premier še ni želel govoriti o številkah, pa je nemško notranje ministrstvo danes sporočilo, da bo Nemčija v prihodnjih dveh letih sprejela 8000 prosilcev za azil iz drugih članic EU.

Voditelji so sicer priznali poseben status Bolgariji in Madžarski, ki bosta pri razporeditvi beguncev delno izvzeti, ker jih imata že sami toliko, da bi bilo neprimerno, če bi sprejemali še dodatne iz Italije, Grčije ali Malte, je pojasnil slovenski premier.

V napeti razpravi sta se po neuradnih navedbah močno sporekla predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, ki je branil svoj predlog obveznih kvot, in predsednik Evropskega sveta Donald Tusk, ki je poudarjal, da vsiljene kvote nimajo podpore.

Tusk in Juncker sta po koncu prvega dne vrha poskušala umiriti položaj. “Ne verjemite tistim, ki tvitajo. Ne verjemite tistim, od katerih curljajo informacije med zasedanjem ... Nobenega spora ni bilo nocoj med nama z Donaldom,” je dejal Juncker.

Tusk je poudaril, da so te navedbe “čista abstrakcija” in da “nista samomorilca”. Juncker je k temu dodal: “Tisti dan, ko se bom odločil za samomor, bo on storil isto.”

A Juncker je vendarle pripomnil, da je dosežen kompromis “skromen”. Dejstvo, da potrebuje Evropa dolge ure za takšen dogovor, po njegovem mnenju kaže, da ni kos svojim ambicijam.

Čustven naj bi bil zlasti italijanski premier Matteo Renzi, ki pa je javno dejal, da je številka 40.000 sicer majhna, a neverjeten korak, ki je pomembnejši za Evropo kot za Italijo. “Za Evropo postavlja načelo, za Italijo je majhna pomoč,” je menil Renzi.

Voditelji so se pri soočanju s problemom migracij zavzeli za uravnotežen pristop na treh stebrih: solidarnosti in odgovornosti pri sprejemanju beguncev, ustrezni ureditvi vračanja oseb, neupravičenih do mednarodne zaščite, ter krepitvi odnosov z državami izvora in tranzita.

Zaradi zamude, ki jo je na začetku povzročila razprava o Grčiji, ter nato zaradi dolge in burne razprave o migracijah, je bilo vprašanju britanskih zahtev po reformah pred referendumom o članstvu države v uniji namenjene zelo malo pozornosti in časa.

Britanski premier David Cameron je na kratko predstavil svoje načrte. Čakajoč na konec maratonskega vrha, so viri njegov nastop komentirali z besedami, da je bil koristen, ker je presekal in umiril zelo napeto in čustveno razpravo o migracijah.

Vse, kar v sklepih vrha piše o britanskem vprašanju, je, da je britanski premier predstavil načrte za izvedbo referenduma o članstvu njegove države v EU in da se bodo voditelji k tej temi vrnili decembra.

Drugi dan vrha so voditelji z generalnim sekretarjem zveze Nato Jensom Stoltenbergom razpravljali o varnostnih izzivih ter sprejeli zaveze za oblikovanje nove varnostne strategije in enotnega digitalnega trga.

Pozdravili so dogovor o evropskem skladu za strateške naložbe ter sklenili evropski semester s potrditvijo proračunskih in reformnih priporočil članicam.

Vrh je tudi izrazil hvaležnost bivšemu predsedniku Evropske komisije Jacquesu Delorsu, ki bo julija praznoval 90. rojstni dan, za njegov izjemen prispevek k razvoju evropskega projekta in mu podelil naziv častnega državljana Evrope.

STA