EU in Slovenija zadovoljni s prebojem v Durbanu
Dogovor na podnebni konferenci v Durbanu pomeni preboj v spopadu s podnebnimi spremembami, sta zadovoljstvo nad izidom danes v ločenih izjavah izrazila Evropska komisija in Evropski parlament. Udeleženke konference so sprejele načrt, ki ga je predlagala EU, o oblikovanju obvezujočega sporazuma za vse države do leta 2015.
BRUSELJ, DURBAN> Medtem ko so nekateri deležniki po konferenci v mehiškem Cancunu menili, da lahko Durban prinese le izpolnitev dogovorov iz Koebenhavna in Cancuna, je EU imela večje ambicije. Cilje je dosegla, je v sporočilu zapisala evropska komisarka za podnebno ukrepanje Connie Hedegaard.
"Ne bi sprejeli novega kjotskega obdobja, če ne bi v zameno dobili časovnice za prihodnost, ko se bodo morale vse države zavezati k ukrepom. Kjer Kjoto deli svet na dve kategoriji, bomo sedaj dobili sistem, ki odraža realnost sedanjega soodvisnega sveta. Tako kot smo neodvisni, tako morajo imeti naše obljube isto pravno težo," je poudarila.
EU je z dogovorom o časovnici za pripravo novega pravnega okvira do leta 2015, ki bo vključeval vse države, dosegla ključni cilj, ki si ga je postavila za konferenco v Durbanu, je dodala komisarka.
Na konferenci so sklenili, da se bodo začela pogajanja o novem pravno zavezujočem sporazumu, ki bi nasledil iztekajoči se kjotski protokol in h kateremu bi se priključile vse glavne onesnaževalke, ki v ozračje izpuščajo največ toplogrednih plinov. Pogajanja glede novega sporazuma naj bi glede na dogovor končali do leta 2015, sporazum pa naj bi začeli uresničevati leta 2020.
Dogovorom morajo slediti ukrepi
Poljski minister za okolje Marcin Korolec je poudaril, da je dogovor v Durbanu primerljiv, če ga celo ne presega, le z uspehom konference iz leta 1995, ki je vodila do sprejetja kjotskega protokola. V sprejetje dogovora v Durbanu je bilo vloženega veliko dela, je dejal in dodal, da je to "velik uspeh poljskega predsedstva EU skupaj z Evropsko komisijo, Evropsko unijo in globalno skupnostjo kot celoto".
Tudi Evropski parlament pozdravlja dogovor v Južnoafriški republiki. "Svet je dosegel velik preboj v boju proti podnebnim spremembam. EU gredo zasluge za pripravo načrta, po katerem bi se vse države odzvale skladno s svojo odgovornostjo," je v sporočilu zapisal vodja delegacije Evropskega parlamenta v Durbanu Jo Leinen.
Pri tem pa opozarja, da morajo uspešnim pogovorom slediti učinkoviti ukrepi. Še vedno obstaja velikanski razkorak med obljubljenimi ukrepi za zmanjšanje izpustov in ukrepi, ki so potrebni, pravi. Opozoril je, da če bo mednarodni dogovor začel veljati šele leta 2020, bo cilj omejitev ogrevanja ozračja pod dvema stopnjama Celzija resno ogrožen.
Podnebna diplomacija je delovala
Podnebne spremembe bodo najbolj prizadele najrevnejše države in zelo simbolično je, da je bil dogovor dosežen v Afriki, še pravi Leinen, ki je prepričan, da mora zeleni sklad, ko bo napolnjen s "trdnimi zavezami in inovativnimi viri, kot je davek na finančne transakcije", odigrati ključno vlogo.
Po Leinenovih besedah morajo EU in vse glavne države sedaj odigrati svojo vlogo. "Bolj kot kdajkoli je pomembno, da Evropa prevzame vodstvo na področju zelenih tehnologij in si prizadeva za nizkoogljično gospodarstvo," je dejal.
Namestnik vodje delegacije Evropskega parlamenta Karl-Heinz Florenz je dodal, da je podnebna diplomacija EU delovala. Svet se je spremenil in prav je, da se opredeli države v razvoju in razvite države glede na novo stvarnost, meni Florenz, ki pozdravlja, da je Kitajska pokazala, da želi prevzeti novo odgovornost in igrati novo vlogo v svetu.
Z dogovorom zadovoljna tudi slovenska delegacija
Rezultat podnebne konference ZN v južnoafriškemu Durbanu, kjer so med drugim dosegli dogovor o drugem obdobju kjotskega protokola in o začetku pogajanj za pravno zavezujoč sporazum vseh držav, je dober, je ocenil Andrej Kranjc iz slovenske delegacije. Opozarja pa, da bo potrebnega še veliko dela.
"Mirno lahko rečem, da je rezultat zasedanja dober ali celo zelo dober, saj imamo drugo ciljno obdobje kjotskega protokola in sklep, ki naj privede do globalnega celovitega dogovora za vse države. Seveda pa bo v prihodnjih letih še veliko dela," je danes ob vrnitvi iz Durbana dejal Kranjc, ki pri službi vlade za podnebne spremembe vodi sektor za mednarodno sodelovanje.
Hude kritike nekaterih držav v razvoju
Po njegovih besedah je bilo na konferenci še v soboto zvečer precej kritično in mnogi so napovedovali neuspeh. Med zaključnimi zasedanji delovnih skupin so se pojavljale hude kritike nekaterih držav v razvoju, predvsem Indije, da so besedila nesprejemljiva in da jih je treba spremeniti, med drugim glede pravne veljavnosti sporazuma. Po posvetovanju največjih igralcev so nato sprejeli kompromisno besedilo, je povedal Kranjc.
Ustanovili bodo zeleni sklad
Udeleženke konference so podprle tudi namero o obnovitvi kjotskega protokola z decembrom 2012, ko se protokol izteče. Ni še sicer določeno, kako dolgo bi to drugo obdobje trajalo - v besedilu je zapisano pet ali osem let, torej do leta 2017 ali 2020. Medtem ko je EU pripravljena pristati na drugo obdobje protokola, so Japonska, Rusija in Kanada dale vedeti, da protokola ne nameravajo podaljšati, saj da nima smisla, ker ne vključuje največjih onesnaževalk, kot sta ZDA in Kitajska.
Dogovorili so se tudi o zagonu posebnega zelenega sklada, v katerega bi glede na dogovor z lanske konference v mehiškem Cancunu razvite države sprva prispevale 30 milijard dolarjev, do leta 2020 pa 100 milijard dolarjev na leto. Pri tem sicer ostaja še odprto vprašanje, kakšen delež financiranja bi prišel iz javnih virov in kakšen iz zasebnega sektorja.
STA
