EU se strinja o nujnosti ukrepanja v begunski krizi

LUXEMBOURG > Medsebojno obtoževanje ni rešitev, članice unije se strinjajo, da je nekaj treba ukreniti, a vprašanje je - kaj. Problem je zelo kompleksen. Tako je mogoče povzeti glavno sporočilo po dvodnevnem neformalnem zasedanju zunanjih ministrov EU v Luksemburgu, ki je bilo osredotočeno na begunsko krizo.

“To ni bilo lahko srečanje,” je dejala Federica Mogherini na novinarski konferenci po koncu zasedanja. Stališča so po njenih besedah zelo različna, ne le med višegrajsko četverico in preostalimi članicami, temveč na sploh. Skupno izhodišče je, da je treba najti načine, kako razdeliti odgovornost.

Visoka zunanjepolitična predstavnica je tudi izpostavila, da prihajajo v Evropo sicer tudi migranti, a da gre večinoma za begunce. Večina ljudi, ki išče zatočišče v Evropi, prihaja iz Sirije, Afganistana, Eritreje in Iraka, torej je že po državah izvora jasno, da gre pretežno za begunce, zato je pravna in moralna dolžnost Evrope, da jim pomaga, je poudarila.

Ob tem je izpostavila, da je iz dneva v dan bolj jasno, da se ta kriza tiče vseh nas, Evrope kot celine, trenutno najbolj Grčije, Madžarske, Avstrije in Nemčije, a že naslednji teden je lahko drugače. “Končno smo vsi dojeli, da ti ljudje prihajajo v Evropo. Potrebovali smo mesece, a zavedanje o tem zdaj obstaja,” je poudarila.

“Vsi se soočamo z dramatičnimi dogodki. To niso izredni dogodki, temveč stanje, ki bo ostalo. Razmere so krizne, ne pa izredne,” je še izpostavila Italijanka Mogherinijeva.

Zunanji ministri so se po njenih besedah dogovorili za krepitev sodelovanja na petih področjih: zagotavljanje boljše zaščite beguncem, upravljanje meja ob popolnem spoštovanju evropskih vrednot in človekovih pravic, boj proti tihotapcem z ljudmi, krepitev sodelovanja s tretjimi državami izvora in tranzita, vključno z vzpostavitvijo skrbniškega sklada za Afriko, skupna prizadevanja za soočenje z vzroki krize.

Po konsenzu med obrambnimi ministri so tudi zunanji v Luksemburgu načeloma podprli prehod v drugo fazo operacije za boj proti tihotapcem z ljudmi v Sredozemlju, a članice bodo odločitev sprejele v prihodnjih dneh oziroma tednih.

Podrobnosti ukrepanja unije naj bi prav tako dorekle v prihodnjih tednih. Najprej čakajo na nove predloge Evropske komisije, ki naj bi jih ta predstavila prihodnji teden. Nato je 14. septembra predvideno izredno zasedanje notranjih ministrov unije, ki se jim bodo morda pridružili tudi zunanji.

V začetku oktobra je predvidena konferenca o begunski krizi na balkanski poti, na kateri naj bi sodelovali notranji in zunanji ministri članic unije in držav kandidatk. Omenja se datum 5. in 6. oktober.

12. oktobra je redno zasedanje zunanjih ministrov EU, 15. in 16. oktobra je redni vrh EU. Omenja se možnost izrednega vrha unije o begunski krizi pred tem.

11. in 12. novembra pa bo v malteški prestolnici vrh članic EU ter afriških držav in mednarodnih organizacij za razpravo o begunski krizi na sredozemski poti.

STA