EU v Londonu še danes in nikoli več

LONDON > Sprejeti ločitveni sporazum pokriva pravice državljanov, finančno poravnavo in vprašanje meje na irskem otoku ter opredeljuje prehodno obdobje, ki bo trajalo do konca leta 2020 in ga je mogoče podaljšati za največ dve leti. Veljati bo začel v petek opolnoči po srednjeevropskem času in od tedaj dalje Združeno kraljestvo ne bo več članica EU, obravnavano bo kot tretja država.

Do konca leta vse po starem

Začelo se bo prehodno obdobje, v katerem bo Velika Britanija ohranila vse koristi notranjega trga, carinske unije in drugih evropskih politik. Zato bo tudi morala spoštovati vso evropsko zakonodajo, ne bo pa sodelovala pri odločanju. Še naprej bo mogoče v Veliko Britanijo potovati le z osebno izkaznico ali potnim listom, veljala bo tudi evropska kartica zdravstvenega zavarovanja. Pri uporabi mobilnega telefona ne bo dodatnih stroškov, saj bo evropska uredba o mobilnem gostovanju še veljala.

47 let je trajalo članstvo Združenega kraljestva v EU

4 leta po referendumu bodo Britanci uresničili brexit

Podjetja bodo z britanskimi partnerji poslovala kot običajno, saj bo Velika Britanija v času prehodnega obdobja del notranjega trga in carinske unije. Tudi glede spletne prodaje v prehodnem obdobju ne bo sprememb.

Približno trije milijoni državljanov unije na Otoku ter milijon britanskih v EU bodo lahko živeli in delali kot doslej tudi po koncu prehodnega obdobja. Državljani članic EU, ki bodo prišli v Veliko Britanijo med prehodnim obdobjem, bodo imeli enake pravice kot tisti, ki so prišli pred brexitom. Si pa morajo urediti status.

Britanskim državljanom, ki imajo v Sloveniji urejeno stalno ali začasno bivališče oziroma bodo to na upravni enoti uredili do konca letošnjega leta, ni treba zaprositi za noben poseben status ali urejati česarkoli, da bi lahko živeli in delali v Sloveniji.

Bodo Britanci še sodelovali v Erasmusu?

Britanski izstop iz EU bo na dolgi rok vplival tudi na britansko sodelovanje v programu Erasmus. Parlament je sicer zavrnil vključevanje Britancev v nadaljevanje tega programa, a v vladi poudarjajo, da želijo ohraniti akademsko sodelovanje z EU. Tudi za evropske študente na britanskih univerzah v prehodnem obdobju ne bo sprememb, saj bo šolnina zanje do konca študija enako visoka kot šolnina za britanske študente. Če v dogovoru ne bo drugače zapisano, bi se lahko šolnine za študente iz EU zvišale na mednarodne. Trenutno je vključno s tistimi na izmenjavi na Otoku med 500 in 700 slovenskih študentov.

Strani se sicer lahko do 1. julija dogovorita za podaljšanje prehodnega obdobja do dve leti, torej najdlje do konca leta 2022. Velika Britanija vztraja, da prehodnega obdobja ne bi podaljšali, medtem ko EU podaljšanju ne nasprotuje. Glavni pogajalec EU bo še naprej Francoz Michel Barnier, na britanski strani pa posebni odposlanec za brexit David Frost.

EU bi v pogajanjih prednostno obravnavala blago, za Združeno kraljestvo so bistvene storitve, zlasti finančne, saj je londonski City največje evropsko finančno središče. Pričakovati je, da bodo vzporedno potekala pogajanja o več ključnih področjih.

Britanci morajo še poravnati ločitveni račun

EU gre v pogajanja pod geslom nič carin, nič kvot in nič dumpinga ter poudarja, da mora prihodnji odnos temeljiti na enakih konkurenčnih pogojih. Premier Boris Johnson pa pravi, da želi minimalni trgovinski sporazum z ničelnimi carinami in kvotami za blago po vzoru prostotrgovinskega sporazuma EU in Kanade. Slovenija želi, da bi bilo po prehodnem obdobju čim več zadev urejenih na ravni EU ter čim bližje sedanji ureditvi.

V prehodnem obdobju bodo posledice brexita najvidnejše v institucijah EU. Z brexitom se poslavlja 73 evropskih poslancev iz Združenega kraljestva, število evroposlancev pa se bo zmanjšalo s 751 na 705. Britanci že od začetka mandata nove Evropske komisije nimajo svojega komisarja, po brexitu bodo ostali tudi brez predstavnikov v Svetu EU, sodnikov na Sodišču EU in diplomatov v evropski zunanji službi.

Brexit še dodatno zapleta že pregovorno težavna pogajanja o prihodnjem sedemletnem proračunu EU. Iz unije namreč odhaja ena največjih neto plačnic. Velika Britanija mora v skladu z izstopnim dogovorom še poravnati ločitveni račun. Po nekaterih izračunih naj bi konec januarja ločitveni račun znašal približno 35 milijard evrov.