EU zaščitila oljčno olje s Cresa in neretvansko mandarino

Svet
, posodobljeno:

Evropska komisija je odobrila vnos dveh novih hrvaških kmetijskih izdelkov v register zaščitenih označb porekla. Po aprilskem vnosu pršuta z otoka Krk bosta v registru tudi ekstra deviško oljčno olje z otoka Cres in neretvanske mandarine, so danes sporočili iz Bruslja.

Evropska komisija je odobrila vnos dveh novih hrvaških 
kmetijskih izdelkov v register zaščitenih označb porekla. Po 
aprilskem vnosu pršuta z otoka Krk bosta v registru tudi 
ekstra deviško oljčno olje z otoka Cres in neretvanske 
mandarine, so danes sporočili iz Bruslja.
Evropska komisija je odobrila vnos dveh novih hrvaških kmetijskih izdelkov v register zaščitenih označb porekla. Po aprilskem vnosu pršuta z otoka Krk bosta v registru tudi ekstra deviško oljčno olje z otoka Cres in neretvanske mandarine, so danes sporočili iz Bruslja.Wikipedia

ZAGREB > Posebnost ekstra deviškega oljčnega olja s Cresa je po pojasnilih hrvaškega ministrstva za kmetijstvo pogojevana z dejavniki, kot so klima, tla, vrste oljk in veščine lokalnih prebivalcev pri predelavi oliv. Za pridobitev zaščitene označbe porekla je pomembno, da se vse faze proizvodnje tega olja izvajajo na Cresu.

Navajajo tudi posebnosti tradicionalne pridelave neretvanskih mandarin, ki jo gojijo v dolini reke Neretve med mejo z BiH in Jadranskim morjem.

Hrvaška ima zaščitenih osem kmetijskih proizvodov z označbami kakovosti EU, kot so zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba in zaščitena tradicionalna posebnost. Krški pršut je bil prvi hrvaški kakovostni kmetijski izdelek z zaščiteno geografsko označbo, ki so ga aprila letos vnesli v register EU.

Odprti zahtevki hrvaške za vnos v register so še za zaščiteno geografsko označbo za baranjski kulen in liški krompir ter zaščito tradicionalne posebnosti varaždinskega zelja in istrskega pršuta, so spomnili v Zagrebu.

Poudarili so tudi, da je 10. julija potekel rok za možne ugovore pri zahtevi za vnos označbe zaščitene tradicionalne posebnosti za ogulinsko kislo zelje, ki bo naslednji hrvaški kmetijski izdelek v EU registru.

Za razliko od hrvaško-slovenskega dogovora pri zahtevah za vnos istrskega pršuta sta državi v sporu zaradi vina teran kot izvirno slovenskega izdelka. Hrvaška stran meni, da imajo pravico do uporabe imena teran tudi hrvaški in italijanski proizvajalci, ker gre za avtohtono vino z območja celotne Istre.

STA