“Evro visi na nitki”

STRASBOURG> Evropski parlament in članice EU so dosegle načelen dogovor za zaostritev javnofinančnih pravil v uniji, kar je ključno za preprečitev dolžniških kriz v prihodnosti, so za francosko tiskovno agencijo AFP povedali neimenovani viri iz parlamenta.

Edina rešitev je po navedbah virov čim prej zagotoviti ustrezno pomoč Grčiji, preprečiti učinek padca domin in rešiti verodostojnost območja evra.

Glavni problem pri reševanju krize v območju evra je po mnenju mnogih pomanjkanje jasne in verodostojne avtoritete - ali značilna kakofonija v EU, zaradi česar nihče ne vidi izhoda.

Nesposobnost Evrope, da zagotovi pravo vodstvo, še povečuje negotovost na finančnih trgih in stopnjuje globalno zaskrbljenost nad usodo evra.

Srečanja se bo udeležil tudi ameriški finančni minister Timothy Geithner. To je po navedbah evropskih uradnikov prvič, da se bo ameriški minister udeležil takšnega srečanja.

Geithner je v sredo za ameriške medije dejal, da mora območje evra okrepiti ukrepanje za pomiritev finančnih trgov, a obenem izrazil prepričanje, da to ima “finančne in gospodarske zmožnosti”, da prepreči razpad sistema.

O pomoči evru bo razpravljal tudi BRIK

Kitajski premier Wen Jiabao je v sredo poudaril, da je sedaj najpomembneje preprečiti širjenje dolžniške krize v Evropi, in obljubil pomoč.

Napovedal je tudi, da bodo finančni ministri članic skupine hitro rastočih držav Brics - Brazilije, Rusije, Indije, Kitajske in Južne Afrike - prihodnji četrtek razpravljali o pomoči območju evra.

Čeprav so nekateri kritični do kritik ameriškega predsednika Baracka Obame na račun počasnega kriznega ukrepanja Evrope in poudarjajo, da ne smemo pozabiti, od kod dejansko izvira kriza, pa podobna resna opozorila prihajajo tudi iz same EU.

So EU šteti dnevi?

“Če razpade območje evra, EU ne bo preživela veliko dlje in posledice bi bile zelo dramatične,” je v sredo posvaril poljski finančni minister Jan Vincent Rostowski, gostitelj srečanja v Vroclavu, ker njegova država v drugi polovici leta predseduje EU.

Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso pa je v sredo krizo evra označil za “najresnejši izziv te generacije” in prvič izrecno pozval k federalizmu.

V Evropski komisiji so tudi zelo kritični do držav članic. Veliko dobrih dogovorov je bilo sklenjenih, ki še niso izvedeni, opozarja šef komisije.

Lep primer je dogovor voditeljev držav v območju evra 21. julija o drugi pomoči Grčiji in krepitvi začasnega kriznega mehanizma.

Le nekaj tednov po dogovoru so se pojavile težave zaradi zahteve Finske po zavarovanju posojil, ki še niso rešene. Problemi se pojavljajo tudi na Slovaškem in v Avstriji.

Še lepši primer je sprejemanje svežnja šestih zakonodajnih predlogov, ki med drugim predvidevajo krepitev proračunske discipline. Ta je bil dogovorjen že pred enim letom, a zaradi nesoglasij med Evropskim parlamentom in državami članicami še ni dokončno sprejet.

Nemški minister vznemiril z bankrotom Grčije

A največji problem je dejansko nezavidljiv položaj Nemčije, gonilne sile evropskega gospodarstva, katere ukrepanje je odvisno od kompleksne politične in sodne realnosti, ki je rezultat zgodovinske vloge države v Evropi.

Nemški gospodarski minister Philipp Rösler, pomemben član nemške koalicije iz vrst liberalcev, je vznemiril z omenjanjem bankrota Grčije. Nemška kanclerka Angela Merkel je sicer v minulih dneh poskušala pomiriti napetosti z besedami, da bodo storili vse za pomoč Grčiji.

Najbolj so ogrožene francoske banke

Ohromljenost in razdeljenost Nemčije se še kako čuti. Drugi član dueta “Merkozy”, ki je motor delovanja EU, francoski predsednik Nicolas Sarkozy, ima prav tako težave doma, saj so francoske banke zaradi grške zadolženosti med najbolj ogroženimi.

Ena vodilnih svetovnih bonitetnih hiš Moody's je v sredo za eno stopnjo znižala bonitetno oceno dvema francoskima bankama zaradi njune izpostavljenosti grškim državnim obveznicam - Credit Agricole in Societe Generale.

Levji delež odgovornosti pa seveda leži na ramenih Grčije, ki ne izpolnjuje ustrezno svojih zavez za zmanjševanje primanjkljaja in dolga ter izvajanje strukturnih reform, kot je obljubila v zameno za mednarodno finančno pomoč.

Resna trenja znotraj ECB

Nemška kanclerka, francoski predsednik in grški premier George Papandreu so sicer v sredo zvečer na telekonferenci skušali pomiriti napetosti. Merklova in Sarkozy sta zatrdila, da Grčija sodi v območje evra, slednji pa je obljubil izpolnitev vseh pogojev za pomoč.

Precejšnje nemire na trgih je minuli konec tedna povzročil tudi odstop glavnega ekonomista Evropske centralne banke (ECB) Jürgena Starka, saj je bil to zanje znak resnih trenj znotraj banke, ki pospešeno kupuje državne obveznice problematičnih držav v območju evra, zaradi česar je tarča ostrih kritik.

STA