Evropa v zeleno kmetijstvo

PARIZ>“Strinjala sva se, da so tovrstne afere dokaz, da pretirana intenzivnost ni v interesu proizvodnje hrane. To namreč pripelje do praks, ki ob vsej kontroli, ki jo države izvajamo, lahko v posameznih primerih ogrozijo potrošnika,” je za STA povedal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki se v Parizu mudi na povabilo francoskega ministrskega kolega Bruna Le Maireja.

Nujna usmeritev v zeleno kmetijstvo

“Zato je usmeritev nove kmetijske politike v zeleno kmetijstvo, to velja tako za poljedelstvo kot živinorejo, nujno potrebna in jo podpirata tako Slovenija kot Francija,” je dodal Židan.

Francija sicer podpira tudi pobudo Slovenije, ki sta jo med drugimi že podprli tudi Belgija in Madžarska, da naj se problematike krize v prašičereji v celotni Evropi lotimo podobno kot zdaj že ugodno razrešene krize v mlečnem sektorju. To bi pomenilo, da ustanovijo posebno skupino na visoki ravni, ki ima možnost priprave tudi zakonodajnih predlogov.

Škodljivi monopoli

Francija se poleg tega strinja s stališčem Slovenije, da naj bo komisija pozorna na monopole in oligopole na področju proizvodnje hrane, tudi prašičereje, saj ti škodijo tako kmetijam kot potrošniku.

Židan je s francoskim ministrom, ta naj bi že v kratkem uradno obiskal Slovenijo, sicer še ugotovil, da ima Slovenija v veliki meri podobno stališče do nastajajoče reforme skupne kmetijske politike EU kot Francija in Nemčija. Slednji sta sicer svoje uradno stališče predstavili dober mesec kasneje kot Slovenija.

Potrebna je močna kmetijska politika

“Vsi se strinjamo, da je tudi v bodoče potrebna močna kmetijska politika, ker je hrana strateško pomembna,” pravi Židan. Pri tem poudarja, da so enotna plačila, torej da so plačila na hektar po Evropi izenačena, neprimerna. Takšna plačila bi namreč povzročila nezaželeno stanje, da bi se proizvodnja hrane osredotočila samo na tiste dele Evrope, kjer so razmere najbolj ugodne in stroški najnižji.

“To pa bi negiralo načelo regionalne prehranske varnosti, ki je nujno potrebno. To je zdaj pokazala tudi naravna katastrofa v Avstraliji. Velike ujme namreč zajamejo zelo obsežna ozemlja, tudi v velikosti Nemčije in Francije skupaj, in če bi v Evropi imeli hrano skoncentrirano samo na posameznih območjih, bi lahko velika ujma Evropo postavila v nemogoč položaj,” pojasnjuje minister.

Kmetijstvo po vsej Evropi

Tako Slovenija kot Francija in Nemčija se zavzemajo za regionalna plačila, ki omogočajo ohranitev kmetijske proizvodnje po vsej Evropi.

Sogovornika sta se tudi strinjala, da je skupna kmetijska politika samo eden od treh pogojev za razvoj proizvodnje hrane v Evropi. Drugi pogoj je, da so trgovinska pogajanja v sklopu Svetovne trgovinske organizacije in v sklopu pogajanj med Evropo in državami Južne Amerike transparentna in uravnotežena, torej da upoštevajo tudi interes kmetijstva. Tretji nujen pogoj za obstoj in razvoj proizvodnje hrane v Evropi pa je pravičnost v prehranski verigi. STA