Evropi pod težo dolžniške krize grozi recesija

LJUBLJANA, BRUSELJ> Izjemna izguba zaupanja vpliva na vlaganja in potrošnjo, slabi globalno rast ter zavira izvoz, nujna fiskalna konsolidacija pa obremenjuje domače povpraševanje, je svojo nespodbudno jesensko gospodarsko napoved za območje evra in celotno EU pojasnila komisija.

Območju evra je za naslednje leto napovedala 0,5-odstotno rast, za leto 2013 1,3-odstotno, za letos pa jo je popravila z 1,6 na 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Celotni EU je za naslednje leto napovedala 0,6-odstotno, za leto 2013 1,5-odstotno, za letos pa 1,6-odstotno rast.

Grčija in Portugalska sta sicer edini članici unije, ki jima komisija za letos ter prihodnje leto napoveduje krčenje gospodarske dejavnosti. Grčija naj bi letos beležila krčenje BDP za 5,5 odstotka, prihodnje leto pa za 2,8 odstotka, Portugalska pa letos za 1,9 odstotka, prihodnje leto pa za tri odstotke.

Grške in italijanske finance so katasrofalne

Stanje javnih financ se na splošno postopno izboljšuje, a nekatere države morajo storiti več, je opozoril evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn ter pozval k doslednemu izvajanju zavez in pravil, kar bo tudi strogo spremljal.

Še posebej katastrofalna je slika grških in italijanskih javnih financ. Grški javni dolg naj bi v prihodnjih dveh letih zrasel na skoraj 200 odstotkov BDP. Po zadolženosti ji sledi Italija, ki ji je komisija za naslednje leto napovedala dolg v višini 120,5 odstotka BDP.

Do leta 2013 moramo zmanjšati primanjkljaj

V Sloveniji je bolj kot dolg problematičen primanjkljaj. Sloveniji je komisija za prihodnje leto napovedala 5,3-odstotni javnofinančni primanjkljaj, za leto 2013 pa 5,7-odstotnega, kar je slabše od povprečja v območju evra, ki naj bi prihodnje leto beležilo 3,4-odstotnega, leta 2013 pa triodstotnega.

Slovenija je - kot velika večina članic unije - v postopku zaradi presežnega primanjkljaja. Rok za odpravo prekomernega primanjkljaja pod tri odstotke BDP, kar kot zgornjo mejo določa pakt za stabilnost in rast, je leto 2013.

Sicer pa je komisija Sloveniji za naslednje leto napovedala enoodstotno, za leto 2013 pa 1,5 odstotno rast, kar je nad povprečjem v območju evra.

Javni dolg Slovenije se bo po oceni komisije dvigoval, a bo še vedno bistveno pod povprečjem v območju evra, ki znaša okrog 90 odstotkov, in pod mejo 60 odstotkov BDP, ki jo določa pakt za stabilnost in rast. Letos naj bi znašal 45,5 odstotka, naslednje leto 50,1 odstotka, v letu 2013 pa 54,6 odstotka BDP.

Brezposelnost bo še naprej rasla

Komisija Sloveniji napoveduje tudi rast brezposelnosti. Za letos ji napoveduje 8,2-odstotno, za prihodnje leto 8,4-odstotno, za leto 2013 pa spet 8,2-odstotno brezposelnost, medtem ko naj bi bila ta v povprečju v območju evra okrog desetodstotna; največja - okrog 20-odstotna - v Španiji.

Poleg tega komisija Sloveniji za prihodnje leto napoveduje 1,3-odstotno inflacijo, za leto 2013 pa 1,2-odstotno, medtem ko naj bi bila ta letos 1,9-odstotna. Inflacijska gibanja so podobna kot v povprečju v območju evra, inflacija se znižuje.

V prejšnji, majski napovedi je komisija Sloveniji za prihodnje leto napovedala 2,5-odstotno gospodarsko rast in petodstotni primanjkljaj.

Komisija ne upošteva omejevanja izdatkov

Na slovenskem finančnem ministrstvu so se na poslabšanje napovedi odzvali z besedami, da komisija ni upoštevala omejevanja izdatkov, ki je vključeno v že sprejeti državni proračun za leto 2012. Poleg tega potekajo postopki, ki naj bi omogočili sprejetje intervencijskega zakona še pred koncem tega leta, so poudarili.

Na Umarju so te ugotovitve že napovedovali

Na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) pa ugotavljajo, da so napovedi skladne z njihovimi ugotovitvami, da so se v zadnjih mesecih razmere v evrskem območju bistveno spremenile. Komisija za območje evra predvideva le še 0,5-odstotno rast, kar bo vplivalo na občutno nižjo rast slovenskega izvoza, opozarjajo.

Poleg tega so se zaostrile tudi razmere na finančnih trgih, še posebej na trgih obveznic. Cena zadolževanja države se je močno povišala, kar se bo po navedbah Umarja odrazilo tudi pri ceni zadolževanja slovenskega bančnega sektorja in na koncu slovenskih podjetij in državljanov. To pa bo seveda dodatno upočasnilo predvideno okrevanje.

Zaradi manjšega izvoza in oteženega dostopa do virov financiranja bo tako tudi rast investicij v prihodnjem letu nižja od pričakovane, to pa je v danes objavljeni napovedi pripoznala tudi Evropska komisija, so še sporočili iz Umarja, kjer že dlje časa opozarjajo na posledice odstopanja konsolidacije javnih financ in sprejemanja strukturnih reform.

Napoved komisije je optimistična

Ekonomista Jože P. Damijan in Igor Masten pa sta v odzivu na napoved komisije menila, da je ta v skladu s pričakovanji oziroma v določenih pogledih še celo optimistična.

"Gospodarska rast Slovenije v letu 2011 ne bo enoodstotna, ampak bo blizu nič odstotkov ali celo nekoliko negativna, odvisno od jakosti pešanja izvoznega povpraševanja," je prepričan Damijan. Primanjkljaj in dolg pa naj bi se po njegovi oceni gibala v skladu z napovedjo.

Komisija je objavila tudi napovedi za ZDA in Japonsko, ki naj bi prihodnje leto beležili 1,5- oziroma 1,8-odstotno rast ter 8,5- oziroma 7,4-odstoten primanjkljaj.

STA