Lenarčič poroča o napredku pri vzpostavljanju evropske strateške zaloge medicinske opreme

Svet
, posodobljeno:

Evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič je danes v Bruslju poročal o napredku pri vzpostavljanju evropske strateške zaloge medicinske opreme v pomoč članicam EU v bitki z novim koronavirusom. Prva država gostiteljica je Romunija, prva pošiljka zaščitne opreme, konkretno ventilatorjev, je naročena, zdaj se čaka na dostavo, je pojasnil.

Lenarčič poroča o napredku pri vzpostavljanju evropske strateške zaloge medicinske opreme
pixabay.com

BRUSELJ > Blaž Lenarčič je poudaril, da intenzivno delajo in da so že podpisali prvo pogodbo, po kateri bo prva država gostiteljica opreme Romunija. Prvi paket zaščitne opreme je naročen, sedaj je od dobavitelja odvisno, kdaj bo dostavljen, je pojasnil komisar. O tem, koliko časa bo trajalo, da bo oprema prispela, ni želel ugibati, jo pa pričakuje kmalu.

Glavno merilo pri razdeljevanju opreme bo ocena potreb. Kam bo šla ta prva pošiljka zaščitne opreme, še ni odločeno. Prav tako ni jasno, koliko časa bo trajalo, da bo oprema dejansko na voljo državam, ki jo najbolj potrebujejo. V Bruslju neuradno pojasnjujejo, da je to, kdaj bo pošiljka na voljo, zelo težko napovedati zaradi svetovne konkurence.

Poročila o tem, da so pošiljke medicinske opreme, namenjene v EU, zasežene in preusmerjene v ZDA

Pojavljajo se tudi poročila, da so pošiljke medicinske opreme, namenjene v EU, zasežene in preusmerjene v ZDA. Lenarčič je danes dejal, da so seznanjeni s temi poročili, a da nimajo preiskovalnih pooblastil. Virus se je razširil hitreje in dlje, kot je kdor koli pričakoval, kar je privedlo do dramatičnega povečanja potreb in globalnega grabljenja, saj opremo mnogi krvavo potrebujejo, je dejal.

EU po komisarjevih besedah poskuša pomagati s krepitvijo evropske proizvodnje in številnimi drugimi pobudami, kot so štiri skupna javna naročila, pomoč v okviru evropskega mehanizma za civilno zaščito in ne nazadnje tudi strateška zaloga.

Evropska strateška zaloga bo vključevala opremo za intenzivno zdravstveno nego, kot so respiratorji, osebno zaščitno opremo, kot so maske za večkratno uporabo, cepiva, ko bodo ta na voljo, in laboratorijsko opremo.

Na ravni se bo EU odločalo, kdo bo dobil opremo iz rezerve

Mehanizem deluje tako, da članica prostovoljka prevzame javno naročilo in skladišči zmogljivosti. Nabavo zalog 100-odstotno financira EU. Bistveno pri tem je, da se bo na ravni EU odločalo, kdo bo dobil opremo iz te rezerve. Države lahko same izberejo vrsto opreme, ki naj bi jo nabavile in skladiščile.

Pobuda je del projekta evropske rezerve zmogljivosti, imenovane rescEU, ki je bila vzpostavljena marca lani kot nadgradnja mehanizma za civilno zaščito za boljšo pripravljenost in odzivanje na zdravstvene ter kemične, biološke, radiološke in jedrske krize.

V prvi vrsti je država sama odgovorna za civilno zaščito. Če ne zmore, za pomoč zaprosi druge članice v okviru evropskega mehanizma za civilno zaščito. Odziv je odvisen od solidarnosti in zmožnosti. V skrajnih razmerah se zgodi, da potrebne pomoči ne dobi in za tak primer je potrebna evropska rezerva, ko Evropska komisija odloči, kam bodo razporedili zmogljivosti, je ob predstavitvi pobude pred nekaj tedni pojasnil Lenarčič.

Na nujnost evropske rezerve so prvič resno opozorile razmere ob gozdnih požarih pred leti, ko prizadete članice niso dobile dovolj pomoči v okviru evropskega mehanizma za civilno zaščito.