Evropske države korak naprej v boju proti teroristom

RIGA > Dodatni protokol so v Rigi danes odprli za podpis, že prvi dan pa so ga poleg slovenskega notranjega ministra Gorana Klemenčiča podpisali še predstavniki Belgije, BiH, Estonije, Francije, Nemčije, Islandije, Italije, Latvije, Luksemburga, Norveške, Poljske, Španije, Švedske, Švice, Turčije in Velike Britanije. Skupaj s konvencijo je protokol podpisala tudi Evropska unija, so sporočili iz Sveta Evrope.

Protokol dopolnjuje obstoječa določila, katerih cilj je pregon terorističnih dejanj. Med drugim kriminalizira namerno sodelovanje v teroristični skupini, usposabljanje za terorizem, potovanje v tujino z namenom terorizma in financiranje ali organiziranje tovrstnih potovanj.

Podpišejo ga lahko članice in nečlanice Sveta Evrope, v veljajo pa bo stopil, ko ga bodo ratificirali parlamenti šestih podpisnic konvencije.

Protokol je 47-članski Svet Evrope spričo grožnje, ki jo predstavljajo tuji borci, ki se pridružujejo džihadistom v Iraku in Siriji, pripravil v rekordnih sedmih tednih, je ob njegovem odprtju za podpis izjavil generalni sekretar SE Thorbjorn Jagland.

Dodal je, da gre za prvi instrument v mednarodnem pravu, ki kriminalizira zgodnje priprave za teroristična dejanja. Protokol določa, kako se lahko v okviru vladavine prava in človekovih pravic skupaj lotimo tujih terorističnih borcev, je poudaril.

Dodatni protokol so za odpis podprli ob robu mednarodne konference o tujih terorističnih borcih, ki v Rigi poteka v sodelovanju Sveta Evrope, BiH kot predsedujoče Odboru ministrov SE in latvijske vlade. Konference se od srede udeležuje tudi minister Klemenčič, ki je ob robu tudi podpisal dodatni protokol.

Na sami konferenci je Klemenčič sodeloval z uvodnim nagovorom, v katerem je izpostavil zadovoljstvo, da je dodatni protokol nastal v okviru Sveta Evrope, saj so v času izzivov, kot sta begunska kriza ali terorizem, evropske rešitve nujne, so sporočili z ministrstva za pravosodje.

“Evropa mej in ograj, ki se danes tako rada ponuja kot ultimativna rešitev, je velika izguba in je uvod v žalostno prihodnost. Ne želim si, da bi naši otroci živeli v Evropi, kakršno smo kot otroci doživljali njihovi starši, ki smo v 90-ih podirali zidove in pomagali graditi demokratične države, temelječe na vladavini prava,” je poudaril.

Temu sporočilu je pritrdil tudi generalni sekretar SE, ki je izpostavil, da se je Evropa po drugi svetovni vojni postopno iz nacionalizma gradila v internacionalizem, temelječ na vladavini prava in človekovih pravicah, kar moramo imeti v mislih danes ob iskanju rešitev v teh težkih preizkušnjah, so še zapisali na pravosodnem ministrstvu.

Strokovnjaki ZN so sicer ravno ta teden sporočili, da skrajna Islamska država podpornikom plačuje do 10.000 dolarjev oz. 8800 evrov za vsakega posameznika, ki se ga rekrutira za boj v Siriji ali Iraku.

Prav tako so strokovnjaki prek belgijskih virov prišli do informacij, da se v Siriji in Iraku bori 500 tujih borcev iz Belgije. Gre za največje število teh borcev iz kake evropske države glede na število prebivalcev, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

STA