Evropski poslanci iz Slovenije opozorili na negotovost po zavrnitvi dogovora o brexitu

STRASBOURG > Tanja Fajon (SD/S&D) je ocenila, da je zgodba o brexitu "izvrstna lekcija, kaj se zgodi, če prevlada nevarni populizem". Ob torkovi zavrnitvi izstopnega sporazuma je Fajonova navedla, da bodo sedaj počakali do ponedeljka na morebiten nov scenarij Mayeve. Danes zjutraj je bilo tudi izredno zasedanje vodstva S&D, po njem pa je Fajonova sporočila, da socialisti in demokrati v Evropskem parlamentu članicam pošiljajo "močno opozorilo, da ne bomo pripravljeni oslabiti že doseženih dogovorov v pogajanjih z Veliko Britanijo". Če bo Otok zaprosil za podaljšanje izhoda, ki bi lahko vodil k bolj ambicioznemu dogovoru, potem temu tudi v Sloveniji ne smemo nasprotovati, je navedla Fajonova, ki si želi, da bi Britanci še enkrat premislili o odhodu iz unije.

Zver: “Odprte so samo slabe stvari”

Milan Zver (SDS/EPP) je za STA ocenil, da odločitev britanskega parlamenta ne pomeni nič dobrega in da so "odprte samo slabe stvari". Ob tem je spomnil, da bi negativne posledice izhoda Velike Britanije brez dogovora čutila ob dvigu stroškov tako gospodinjstva kot gospodarstvo. Težave lahko nastanejo v transportu, prometu na mejah in številnih drugih področjih, je opozoril.

Vajgl: “Mi smo njihov odhod že preboleli”

Podobno je v svojem odzivu poudaril Ivo Vajgl (DeSUS/Alde), ki je navedel, da po glasovanju v parlamentu Združenega kraljestva "vemo, česa si britanski parlamentarci ne želijo, ne vemo, pa kaj hočejo". Četudi bi bil odhod Velike Britanije iz EU brez dogovora hud udarec, pa bi bil ta še bolj problematičen za Britance, je poudaril Vajgl in dodal: "Njihov koncept parlamentarne demokracije je drugačen od našega, ampak mi smo njihov odhod že preboleli."

Šoltes: Nič kaj združeno kraljestvo

Evropski poslanec Zelenih Igor Šoltes je na srečanju s slovenskimi novinarji v Strasbourgu dejal, da se je pokazalo, "da Združeno kraljestvo ni nič kaj združeno". Torkovo glasovanje v britanskem parlamentu po njegovem mnenju ni toliko poraz zagovornikov nadzorovanega odhoda Velike Britanije iz EU, kot je še en dokaz več, da tisti, ki so brexit zakuhali, niso imeli nobene ideje o tem, kaj storiti, če referendum uspe. Po Šoltesevem mnenju so tvorci brexita igrali nevarno igro, ki vse veliko stane in je za talce vzela ljudi, ki živijo na Otoku in Britance, ki živijo drugje.

Peterle: V drugo bodo odločili drugače

Lojze Peterle (NSi/EPP) pa je ocenil, da britanska premierka v treh dneh ne more ponuditi plana B. Ocenil je, da bi bilo prav, da o nadaljnjih korakih odločijo volivci, saj tisti, ki so jih izbrali, tega niso sposobni. "Vse analize in informacije, ki jih imam, kažejo, da smo najbližje odločitvi za odložitev roka na junij ali julij in da temu najverjetneje sledi drugi referendum," je povedal ob robu plenarnega zasedanja v Strasbourgu. Prepričan je, da bodo ljudje v drugo odločili drugače, saj bodo vedeli, kakšne so posledice.

Bogovič: Neodgovorno ravnanje britanske politike

Da bi bilo vnovično odločanje o brexitu na mestu, je ocenil tudi Franc Bogovič (SLS/EPP), ki je ocenil, da je "to, kar počne britanska politika, neodgovorno", brexit pa največja politična neumnost zadnjih 30 let. Sam bi najraje videl, da bi se referendum ponovil in da Velika Britanija ostane polnopravna članica EU.

Romana Tomc: Ni vrnitve

Nasprotno pa Romana Tomc (SDS/EPP) meni, da "vrnitve v preteklost ni, so samo koraki naprej", četudi je tudi sama prepričana, da se Britanci nikoli več ne bi odločili za izstop iz EU. Ob tem je podprla izstopni dogovor, ki ga je britanski parlament v torek zavrnil. Na vprašanje, ali je možen drugačen dogovor, pa je odgovorila, da so bili s tem sporazumom oblikovani dobri kompromisi in da se mora Velika Britanija "zavedati, da če je izstopila, ne more uživati vseh prednosti, ki jih EU nudi državam članicam".

Patricija Šulin: izpad prihodkov za evropski proračun

Njena poslanska kolegica Patricija Šulin je spomnila na izpad prihodkov za evropski proračun po letu 2020, saj je Velika Britanija 13 milijard evrov več vplačala, kot jih je dobila iz EU. Za obdobje 2021 - 2027 je tako predvideno povišanje prispevka držav članic z enega odstotka na najverjetneje 1,1 ali 1,2 odstotka.