Evropski sklad za odkup dolga bi najbolj koristil Italiji
Evropski sklad za odkup dolga, ki bi omogočil delno združevanje dolga članic območja evra, bi najbolj koristil Italiji. Ta bi namreč v sklad lahko prenesla kar polovico vseh svojih dolgov. Občuten znesek bi vanj prispevali tudi Nemčija in Francija, medtem ko za Slovenijo to ne bi prišlo v poštev, ugotavlja Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ).
FRANKFURT> V evropskem skladu, katerega ustanovitev med drugim predlagajo evropski poslanci, bi se zbiral dolg članic območja evra, ki presega 60 odstotkov njihovega bruto domačega proizvoda (BDP). Ta dolg bi imel skupno garancijo držav z evrom, slednje pa bi ga vlagateljem postopno odplačale v 20 do 25 letih in po nižjih obrestnih merah.
Tak ukrep bi šel na roko predvsem Italiji, ugotavlja FAZ. Ta ima ne le drugi največji dolg med vsemi državami z evrom, ki je aprila znašal 1948 milijard evrov, pač pa je država na drugem mestu med državami z evrom tudi po dolgu, izraženem kot odstotek vrednosti BDP. Italija je namreč zadolžena v višini več kot 120 odstotkov BDP, pred njo pa je le Grčija, katere dolg je vreden 165 odstotka BDP.
Italija bi v sklad za odkup dolga glede na podatke evropskega statističnega urada Eurostat iz konca leta 2011 prenesla 949 milijard evrov dolga. Nemčija bi vanj prispevala 546 milijard evrov (zadolžena je v vrednosti 81 odstotkov BDP), Francija pa 517 milijard evrov (celoten dolg znaša 86 odstotkov BDP).
Močno bi ustanovitev sklada za odkup dolga razbremenila tudi Grčijo, katere dolg je kljub dogovoru o delnem odpisu dolga s strani zasebnih upnikov konec lanskega leta znašal 316 milijard evrov (165 odstotkov BDP). Grčija bi v sklad prispevala več kot polovico vseh svojih dolgov, natančneje 187 milijard evrov.
Zadolženosti pa na tak način ne bi mogle zmanjšati Finska, Slovenija, Slovaška, Luksemburg in Estonija, katerih dolžniško breme ne presega 60 odstotkov BDP. Pri Sloveniji je zadolženost konec lanskega leta znašala 48 odstotkov BDP.
Sicer pa so pri FAZ tudi analizirali lastnosti sklada, v kolikor bi ta nastal. V njem bi bilo skupno za 2658 milijard evrov dolgov, kar predstavlja okoli 28 odstotkov celotnega BDP monetarne unije. Italijanski dolgovi bi predstavljali 36 odstotkov celotnega zneska, sledili bi Nemčija in Francija z 20 in 19 odstotki ter Grčija s sedmimi.
Pot do morebitne ustanovitve sklada je sicer še dolga. Medtem ko je ideja zelo priljubljena v kriznih državah z evrom, mu močno nasprotujeta na primer Nemčija, pa tudi Finska. Težavo bi lahko predstavljal tudi pogoj, da bi morale države za petino vseh prenesenih dolgov jamčiti z deviznimi rezervami in rezervami v zlatu. Države, kot so Grčija, Irska, Španija, Italija in Belgija, bi ta pogoj težko izpolnile, še piše FAZ.
STA