Evropsko gospodarsko padlo kot še nikoli
Gospodarstvo v evroobmočju se je v letu 2020 skrčilo za 6,8 odstotka, gospodarstvo v celotni Evropski uniji pa za 6,4 odstotka, so izmerili pri Eurostatu. Minulo leto je bilo zaradi pandemije covida močno razgibano, padci in vzponi pa veliki.
EVROPSKA UNIJA > Tretje četrtletje lanskega leta je bilo četrtletje velike rasti, v primerjavi z drugim je BDP Evropske unije oziroma evroobmočja zrasel za 11,5 oziroma 12,4 odstotka. Četrtletje prej je zaznamovalo razmeroma strogo zaprtje javnega življenja v večini evropskih držav, kar se je močno odrazilo v vseh svetovnih gospodarstvih. Zabeleženi padec je bil največji v zgodovini Evropske unije, celo tisti iz globoko kriznega leta 2009 (4,5 odstotka) je bil občutno manjši.
Padec v celotnem letu, ki ga je močno zaznamovala pandemija, je bil sicer manjši od pričakovanj Evropske komisije, ki je za območje evra nazadnje napovedala 7,8-odstotni padec.
Ob evropskem padcu za dobrih šest odstotkov se je rusko gospodarstvo lani skrčilo za 3,1, ameriško pa za 3,5 odstotka. Kitajsko je v primerjavi z letom poprej lani zraslo za 2,3 odstotka.
Po poznodecembrskih napovedih Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) naj bi slovensko gospodarstvo v minulem letu upadlo za 6,6 odstotka. Za letos Umar napoveduje 4,3-odstotno rast.
K temu, da je gospodarska slika manj slaba, kot bi lahko bila, je po oceni analitikov največ prispevala Nemčija, ki je v lanskem letu zabeležila “le” 3,9-odstoten padec. Špansko gospodarstvo je upadlo za 11, francosko pa za dobrih osem odstotkov, gospodarstvo sosednjih Avstrije in Italije naj bi se po napovedih skrčilo za 7,1 oziroma 9,9 odstotka.
Rusko gospodarstvo se je v enakem času po prvi oceni državnega statističnega urada skrčilo za 3,1 odstotka, ameriško pa za 3,5 odstotka. Kitajsko gospodarstvo je v primerjavi z letom poprej v letu 2020 zraslo za 2,3 odstotka.
V tem trenutku je ključno vprašanje, kaj nas čaka. Analitiki se bojijo tega, da bi več držav zdrsnilo v recesijo, skrbi še dodatno povečujejo zapleti in zamude pri dobavi cepiv. Prva dama Evropske centralne banke Christine Lagarde napoveduje, da se bodo proticovidni ukrepi s konca leta poznali tudi na gospodarski sliki letošnjega prvega četrtletja, kar povečuje nevarnost dvojne recesije (double-dip recession). Gre za recesijo, ki jo zaznamuje obdobje kratkega okrevanja, takoj nato pa sledi nov padec. V lanskem letu smo o relativnem okrevanju (pa še to le glede na prejšnje četrtletje) lahko govorili v tretjem četrtletju, ki pa ni moglo popraviti slabih razmer, ki jih je svetovno gospodarstvo doživljalo večino leta.