Evrosong skozi ušesa primorskih evrovizijskih “veteranov”
Ni pravil! Čeprav sta bila nesporna favorita letošnjega izbora za evrovizijsko popevko irska dvojčka Jedward z všečno Lipstick, je na koncu združene evropske poslušalce najbolj prepričal Azerbajdžanski duet Ell/Niki s popevko Running Scared, ki je bil prav tako na stavnicah med favoriti.
DÜSSELDORF, PRIMORSKA> Kantavtor Raphael Gualazzi, letošnje sanremsko odkritje, je Italiji po trinajstih letih priboril nehvaležno, a izvrstno drugo mesto. Naša predstavnica Maja Keuc pa je z No One v finalu med 25 skladbami zasedla sredinsko 13. mesto, kar je najboljša slovenska uvrstitev zadnjega desetletja. Ob dejstvu, da je v četrtkovem polfinalu zasedla kar tretje mesto, pa je njen uspeh nedvomno še večji.
Za mnenje o letošnjem festivalu smo prosili nekaj Primorcev, ki so njegove čare že izkusili.
Matjaž Švagelj, kitarist zasedbe Kalamari, ki je lani na Eurosongu nastopil skupaj z Ansamblom Roka Žlindre, meni, da tokrat ni bilo izrazitega favorita: “Zmagovalna skladba je sicer na prvo poslušanje solidna, kljub temu dvomim, da si jo bomo čez nekaj mesecev še požvižgali.” Maji Keuc iskreno čestita za nastop: “Odpela je suvereno. Kar je v danih razmerah dosegla, pa je res maksimum. Tudi tretje mesto v polfinalu je zavidljiv rezultat.” O uspešni italijanski vrnitvi pa Švagelj nima dvoma: “Menim, da je njihova skladba kakovostnejša od zmagovalne.”
Skladatelj in aranžer Marino Legovič, avtor glasbe za skladbo Narodnozabavni rock, s katero so lani nastopili Kalamari, meni, da je bilo letos precej dobrih skladb, a obenem tudi veliko “cirkusa”: “Lani sem bil vesel, da je bilo teh cirkuških točk manj, letos pa jih je bilo ponovno veliko. Tudi risanje s peskom pri Ukrajini, kar mi je sicer zelo všeč, je odvrnilo mojo pozornost od glasbe.”
Vrhunska Maja
Najbolj sta mu bili všeč avstrijska in italijanska skladba, pri čemer je italijansko že poznal s sanremskega festivala, a je zanj nov aranžma še prepričljivejši. Za našo predstavnico pravi, da je bila odlična, saj je odpela vrhunsko: “Skupaj z avstrijsko predstavnico sta bili najboljši pevki. Pesem ima že slišani Vlašičevski slog, a jo je Majina interpretacija dvignila še za kak kakovostni razred. Vsi hvalimo Nušo Derendo in Darjo Švajger, ki sta osvojili sedmi mesti, a mislim, da je Majina uvrstitev zelo primerljiva ali celo uspešnejša od njune. V preteklosti je nastopalo pol manj držav in ni bilo polfinalov. Z njima bi lahko primerjali njen polfinalni večer, ko je dosegla tretje mesto.”
Glasbeni novinar in voditelj Andrea F, ki je izbor v živo komentiral že štirikrat, meni, da je zmagovalna skladba vsebinsko precej povprečna, a obenem korektno radijsko zastavljena pop pesem, kar je včasih že pretežko za Eurosong: “Ima prebrisan, dober (beri: nalezljiv) 'oooh-oh' razplet vokalov. Za to in za še številne druge se pa vsakič vprašam, ali res ne gre brez obvezne poplesavajoče, mahajoče, poskakujoče točke v ozadju?”
Zmagovalec je Raphael Gualazzi
Maji Keuc pa čestita predvsem za suvereno, neomajno izvedbo na odru, kjer še kako pride do izraza morebitno pomanjkanje vokalnega talenta in kjer marsikdaj tudi prekaljene izvajalce izda trema ali pritisk občinstva in kamer: “Upam, da se ob vrnitvi ne bo obremenjevala s tem, kdo je komu dal točke, kakšne so uvrstitve, številke, razplamtela domača čustva, ali še huje z morebitnimi 'naskoki na zmago' v naslednjih letih, temveč, da bo v prihodnje znala najti svojo glasbo in žanr ter narediti še tako lepih stvari, kot jih je, denimo, s skupino Papir.” A moralni in glasbeni zmagovalec je zanj Raphael Gualazzi: “Tako visoko se je uvrstil navkljub jekleni pajkovi mreži navzkrižnega glasovanja bivših sovjetskih držav, in nenazadnje, ker je imel daleč, daleč najbolj avtorsko ter najbolj glasbeno tehtno pesem.”
Kantavtor Rudi Bučar, ki je s pevko Polono Furlan pel spremljevalne vokale Alenki Gotar leta 2007 v Helsinkih, pravi, da je na letošnjem festivalu slišal kar nekaj dobrih skladb. “Maja je svoje delo že od samega začetka opravila odlično. Resnično sem pričakoval višjo uvrstitev, a vsi vemo, da je zaradi političnih dodeljevanj nemogoče priti dlje. A obenem smo tudi mi hvaležni Makedoniji, Bosni, Hrvaški, Srbiji. Kje bi bili brez njih?” Svojega sodelovanja se spominja kot izredno napornega, saj imajo na festivalu nabit urnik in malo časa za zabavo. Bučar, ki mu je bila blizu predvsem kitarska balada Finca Paradise OscarjaDa Da Dam, pravi, da so Nemci opravili izjemno organizacijski podvig: “Spominjam se, da mi je eden od odgovornih v Helsinkih dejal, da v času priprav ni imel nihče počitnic, praznikov ali prostih koncev tedna. Vse je bilo podrejeno pripravi Eurosonga. Še več, tudi k psihiatru so se menda že leto prej naročili.”
MAJA PERTIČ GOMBAČ
