Fantastični cirkus Janeza Burgerja
Kaj je bolje: cinizem kot izgovor za lenobo ali ščepec neke vrste naivnosti kot dobra življenjska sposobnost? Janez Burger se je na srca slovenskih gledalcev priklopil s filmom V leru, ki se ukvarja s temi vprašanji skozi prizmo večnega študenta. Študenta odigra kasneje slavljeni režiser - tokrat koscenarist - Jan Cvitkovič ...
Janez Burger je sicer rojen 21. marca 1964 v Kranju. Odraščal je v Železnikih, po dokončanju kratkega filma Vrata je študiral filmsko režijo na Famu v Pragi. Njegov film V leru je bil pravi hit - črno-beli nizkoproračunec, ki je nazadnje na svojo stran pridobil več kot 60.000 gledalcev. Leta 2002 je Burger posnel svoj drugi igrani film, veličastne Ruševine, ki prepletanja fikcije in resničnosti zaobjame v pravo grško tragedijo. Sledilo je veliko nagrad.
Burger zna biti, lahko bi se reklo, redkobeseden, minimalističen - in Cirkus Fantasticus se kot nemi film sliši kot povsem logično nadaljevanje trenda ali bolje obsedenosti in izzivov Ruševin. Obsedenosti in izzivov z velikimi, univerzalnimi občečloveškimi tematikami in po drugi strani filtriranja teh tematik v čimbolj vizualen medij. Burger hoče, da njegove slike govorijo. (Kar ne pomeni, da ne mara ali ne zna domisliti dialoga - film V leru je poln živih besed, eden njegovih naslednjih projektov pa bo morda Avtošola, ki se v celoti dogaja v avtu ter v dialogu med dvema osebama.)
Morda je rdeča nit njegovih filmov najbolje ubesedena s pomanjkljivim stavkom: eksperiment v iskanju novega življenja v vizualnih formah.
Cirkus Fantasticus: osem let je Janez Burger potreboval za dokončanje filma, ki se je na ravni scenarija znašel med dvanajstimi finalisti finančne podpore ameriškega neodvisnega festivala Sundance. To morda pomeni, da bomo naslednje leto cirkus lahko gledali na vsako leto bolj popularnem Sundanceu. Film se bo sicer, očitno, precej distribuiral - obeta se distribucija v Italiji, Staragara pa je podpisala pogodbo z eno največjih svetovnih prodajnih agencij za art filme Fortissimo.
Cirkus “nima zgodbe”. Ima slike - in naravnost orgazmično navdušenje različnih kritikov nad temi slikami. Režiser pravi slednje: “Circus Fantasticus je film občutij, atmosfer, senzibilnosti, nadrealnosti. Film, ki govori o tem, kar ne more biti izraženo z besedami.”
A opis vseeno obstaja: “... čas vojne: moški ostane sam z otrokoma v napol porušeni hiši sredi osamljene planjave, njegovo ženo je ubila granata, a namesto zadnjega napada ... do hiše pride cirkus z umirajočim šefom. Ali se lahko v pokrajini vojne in smrti zgodi tudi nekaj lepega? Se lahko življenje premakne naprej?”
Po zmagoslavju na festivalu slovenskega filma Cirkus Fantasticus najprej prihaja na platna nekomercialnih kin - Kino Izola, Kinodvor - v Koloseju ga, se zdi, ne bo, zato pa je napovedan v Planetih Tuš. V kinih od februarja naprej.
Peter Zupanc
