Filozofska fakulteta svari pred privatizacijo visokega šolstva
Drastično zmanjšanje proračunskega denarja za financiranje javnega visokega šolstva in znanosti na Filozofski fakulteti (FF) Univerze v Ljubljani ocenjujejo kot uvod v “široko privatizacijo visokošolskega prostora in začetek nenadzorovanega razkroja visokega šolstva kot javne službe”.
LJUBLJANA> Kot so zapisali v protestni izjavi, sprejeti na skupni seji senata FF in upravnega odbora FF, so kot javni delavci in intelektualci dolžni slovensko javnost in politiko opozoriti na “večplastno škodljivost vladne protikrizne strategije in z njo povezanih varčevalnih ukrepov”.
Izhajajo iz prepričanja, da je kakovostno univerzitetno znanje mlade generacije ključni razvojni dejavnik za dvig blaginje in kakovosti življenja v Sloveniji. To nujno pomeni vsestranski razvoj vseh disciplin, vključno z družboslovjem, humanistiko in umetnostjo, poudarjajo in dodajajo, da je hkrati javno in brezplačno visoko šolstvo ob dostopnem zdravstvu in razvejani kulturi temelj socialne in s tem pravične, solidarnostne države.
Odpuščanje zaposlenih ali šolnine?
Precej manja denarja za delovanje visokega šolstva in znanosti po njihovem mnenju ne omogoča ohranjanja mednarodno priznane kakovosti študija na ljubljanski univerzi. Precej manj denarja, ki je namenjenega za fakulteto, jih bo že pred začetkom študijskega leta 2012/2013, kot so zapisali, postavilo pred neprostovoljno izbiro med zmanjšanjem števila zaposlenih in dodatnim znižanjem materialnih standardov ter uvajanjem šolnin.
Opozarjajo, da študenti in zaposleni na FF že desetletja delajo v neznosnih prostorskih razmerah in to je njihov zelo konkreten, vsakodneven prispevek k “varčevanju”. Ob uveljavitvi bolonjske reforme, ker jim država ni zagotovila denarja za izvedbo dodatnega leta študija, so državi “privarčevali” za najmanj petino denarja.
Javni denar namesto šolnin
Zato zahtevajo toliko javnega denarja, da bo mogoče ohraniti in neokrnjeno izvajati vse akreditirane programe na obeh stopnjah brez šolnin. Zahtevajo tudi ustrezno obravnavo temeljnih znanosti, ki so odločilnega pomena za dolgoročni družbeni, gospodarski in kulturni razvoj. Zavzemajo se za ohranitev zakonsko določene neposredne pedagoške obremenitve učiteljev in sodelavcev, tekoče nadomeščanje zaposlitev po upokojitvi in ohranitev vseh obstoječih delovnih mest, vključno s honorarnimi, ustrezno materialno podporo mednarodnim izmenjavam študentov in učiteljev ter ohranitev in razvoj infrastrukturnih pogojev in podpornih dejavnosti, na katerih sloni raziskovalno in študijsko delo.
STA