Florence Hartmann v Haagu prijeli pred izrekom sodbe Karadžiću

Svet
, posodobljeno:

Nekdanjo tiskovno predstavnico glavne tožilke Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, francosko novinarko Florence Hartmann, so danes na vhodu v haaško sodišče prijeli varnostniki ZN. Sodišče jo je leta 2009 obsodilo zaradi nespoštovanja sodišča.

Florence Hartmann
Florence HartmannSTA

HAAG > Florence Hartmann, francoska novinarka, je na sodišče prišla, da bi prisostvovala popoldanskemu izreku kazni nekdanjemu političnemu voditelju bosanskih Srbov Radovanu Karadžiću, ki je obtožen za genocid, vojne zločine in zločine proti človeštvu med vojno v BiH (1992-1995).

Po navedbah novinarja francoske tiskovne agencije AFP so Hartmannovo, ki je bila v solzah, pred vhodom v sodišče odpeljali varnostniki ob protestu množice ljudi, ki se je pred sodiščem zbrala na demonstracijah pred izrekom sodbe Karadžiću.

Haaško sodišče je Hartmannovo, ki je bila med letoma 2000 in 2006 tiskovna predstavnica takratne glavne haaške tožilke Carle Del Ponte, leta 2009 obsodilo zaradi javne objave podatkov o dveh tajnih odločitvah sodišča.

Obsodilo jo je, ker je v knjigi Mir in kazen iz leta 2007 o haaškem sodišču razkrila nekatere zaupne podrobnosti s sojenja nekdanjemu srbskemu voditelju Slobodanu Miloševiću, ki je še pred koncem sojenja leta 2006 umrl. Šlo naj bi za zaupne podatke, ki srbsko državo vpletajo v genocid več kot 8000 Bošnjakov julija leta 1995 v Srebrenici.

Haaško sodišče je Hartmannovi, ki je francoska državljanka, sprva naložilo kazen v višini 9000 ameriških dolarjev (7000 evrov), ker pa je ni želela plačati, je denarno kazen spremenilo v sedemdnevno zaporno kazen. Od Francije je nato zahtevalo, da jo izročijo, kar pa je Pariz zavrnil.

Hartmannova je v pritožbi zahtevala razveljavitev obsodbe, saj so bile zadeve, ki naj bi jih razkrila javnosti in zaradi česar je bila obsojena, že pred tem znane. Njena obramba je tudi ocenila, da pomeni obsodba kršitev svobode izražanja Hartmannove in kršitev pravice javnosti in žrtev do informacij.

Hartmannova je bila do leta 1999 tudi enajst let dopisnica francoskega časnika Le Monde z območja nekdanje Jugoslavije.

STA