Folklora ni samo za “tastare”
“Ne, ne, ne! To pa ni tisto, kar pričakujem od vas. Gremo zares, kot da smo že v Avditoriju. Še enkrat - štajeriš!” je plosknil Andrej Butina in se umaknil k steni. Budnemu očesu strokovnega vodje Folklornega društva Val iz Pirana ni ušla nobena, še tako drobna malenkost. Minulo soboto jih je od velikega nastopa ob 50. obletnici delovanja ločilo natanko sedem dni ...
BELI KRIŽ > Da so zadnji tedni pri njih zares razgibani, pritrdi tudi predsednica društva Majda Dobravc. Urniki vaj, ki jih pregledujeta z Nino Luša, ki pri Valu prav tako kot Butina skrbi za strokovno vodstvo, dajo vedeti, da jetako že mesec dni.Vaje so posejane gosto, skoraj vsak dan.
Oblaki so se drgnili drug ob drugega in se pritiskali k tlom, sobotno popoldne se je kuhalo v sopari. “Vroče je, a to so malenkosti. Če opazujete naše plesalce in glasbenike, boste ugotovili, da se prav nič ne pritožujejo, četudi je ob takšnem vremenu izjemno težko delati. Še posebej, ko vadimo skoraj ves dan, tako kot danes. Če si folklorist, si na nek način tudi športnik. Kar precej kondicije je treba, da plešeš in poješ obenem. Vreme res ni faktor, ki bi nam prišel do živega,” je na vprašanje, če jim prednevihtna sopara nič ne jemlje moči odgovorila Dobravčeva, ki je Valu zvesta že od leta 1965. A kot pravi, še zdaleč nima najdaljšega staža. V seniorski folklorni skupini namreč še vedno plešeta Gianni Gomezli in Nives Rustja, člana prve zasedbe. Kot plesni par bosta nastopila tudi na sobotni slovesnosti v Avditoriju.
In kako se je vse skupaj začelo? Kot pojasni Dobravčeva, je bila za ustanovitev Folklornega društva Val odločilna pobuda Angelce Ravnikar s portoroške Turistične zveze. “Veste, takrat je bilo vse drugače. Danes, ko vsak hotel skrbi le za svoje dejavnosti in se nič kaj dosti ne ozira naokrog, se nam zdi skoraj nerazumljivo, da so v nekem mestu želeli ustanoviti nekaj, kar bo povezovalo, kar bo dajalo nek skupnostni pečat. No, takrat je Angelca k sodelovanju povabila Tončko Marolt, ki je bila prva strokovna vodja. Objavili so razpis, pripravili avdicijo in tako seje začelo ...” Danes v piranskem Valu pleše, gode in prepeva 65 članov in članic iz Kopra, Izole, Portoroža in Pirana. Društvo deluje v štirih sekcijah: vsak svojo sekcijo imajo ljudski pevci in godci, dve sekciji pa sta plesni. V seniorski plešejo veterani, stari od 50 do 70 let, v odrasli člani, stari v povprečju okrog 40 let. A če ta generacija ohranjanje ljudskih pesmi in plesov še čuti blizu, za mlajše tega ni moč trditi ...
Davor Jerman je star 24 let in je najmlajši član Folklornega društva Val: “Pridružil sem se jim v drugem letniku srednje šole, pred devetimi leti. Vpisal sem se z veliko rezervo, saj še sam sebi nisem verjel, da bom šel na vaje več kot enkrat.” Davor je razmišljal tako kot večina njegovih vrstnikov - da je folklora “ nekaj za stare”. “Prepričan sem, da prav v tem predsodku tiči odgovor na vprašanje, zakaj med folkloristi ni več mladih. Nihče pa ni toliko radoveden, da bi prišel, se prepričal in si mnenje o tem, kaj pomeni biti član folklorne skupine, ustvaril sam,” meni najmlajši plesalec Vala in dodaja, da je skušal v skupino privabiti sovrstnike, a brez uspeha. Njemu pa še na misel ne pride, da bi se od folklore poslovil: “Le zakaj? Tukaj je super družba, dobro se razumemo, prav po zaslugi folklore sem videl dobršen del sveta, pa še ogromno se naučim tako o našem kot tudi o kulturnem izročilu drugih narodov.”
V iskanju podmladka
Ko se na klopci pred Domom krajanov, kjer so Valovcem minulo soboto prijazno odstopili prostore za vaje, Dobravčevi pridruži Andrej Butina, beseda še za nekaj časa ostane pri podmladku. “Za folkloro na Obali v zadnjih letih ni več zanimanja. In pika. Poskušali smo že vse mogoče, in še vedno to počnemo, a za zdaj pri tem nismo uspešni. Danes se mladi veliko raje kot za folkloro odločajo za druge vrste plesa. V zadnjih letih sta ob hip-hopu, ki je trendovski zelo priljubljena tudi tango in flamenko,” problematiko predstavlja predsednica društva in dodaja, da je tovrstno nezanimanje specifika tega območja. “Po drugih slovenskih krajih in pokrajinah se s tem ne soočajo. Na Štajerskem, recimo, morajo med mladimi, ki se želijo pridružiti folklorni skupini, delati celo selekcijo. Kamorkoli gremo, je podmladka neskončno,” ne skriva grenkobe Dobravčeva. Butina pa je prepričan, da je za folklorne skupine pomenila posebno prelomnico osamosvojitev Slovenije. “Konec 80., še zlasti pa v začetku 90. let, je zanimanje za ljudsko blago, torej tudi za pesmi in plese, skokovito naraslo. Folklorne skupine so začele poganjati skoraj v vsaki vasi. Marsikateri plesalec, ki je sodeloval v kakšni mestni skupini, je z znanjem in izkušnjami pomagal postaviti na noge skupino v domači vasi,” pojasnjuje strokovni vodja seniorjev v Valu in doda, da vodjem skupin in plesalcem nudijo veliko strokovne podpore na Javnem skladu za kulturne dejavnosti. Z “državne strani” torej ni videti ovir. Kje torej tiči razlog, da ni podmladka? Butina meni, da zaradi specifičnosti Primorske, še zlasti obalnih mest. “Zaradi znanih zgodovinskih okoliščin in dejstev, avtohtonega prebivalstva v tukajšnjih mestih skorajda ni. Kakorkoli obrnemo, ko govorimo o folklori, tudi, če razpravljamo o tem, kako naj izročilo prenesemo na prihodnje rodove, govorimo o identiteti. Tu ni kaj,” je prepričan Butina. A četudi prirastek ni tak, kot bi si želeli, marsikateri valovec svoje znanje deli s člani drugih folklornih skupin. S strokovnim svetovanjem so pomagali shoditi že mnogim folklornim skupinam, tako v Sloveniji kot tudi na drugi strani državnih meja.
Dinamičnost, toplina, svežina
In kakšna je identiteta Vala? Člani pravijo, da se značilnosti njihove skupine zrcalijo že v imenu: “Morski val izžareva vedrino, toplino, svežino in dinamičnost.” Vse to poskušajo številne generacije pevcev in pevk, godbenikov ter plesalcev in plesalk, prenašati v skrb za ohranjanje kulturne tradicije in izročila, od jezika in narečnih posebnosti do glasbe in plesa. “Folklorno društvo Val Piran je prostovoljno, samostojno, nepridobitno združenje fizičnih oseb, ki z ljubiteljskim delovanjem uresničuje svoje interese na področju kulture in s tem prispeva k bogatenju kulturnega življenja v svojem širšem in ožjem okolju,” še pravijo v društvu.
Na sobotni prireditvi v Avditoriju bodo obiskovalcem ponudili triptih ki so ga poimenovali Nekoč, danes, s srcem. Novost bo splet kostelskih plesov, ki so jih naštudirali prav posebej za to priložnost in jih bodo občinstvu predstavili prvič. Ker si želijo, da bi se jim na vrtiljaku, na katerem se preteklost suka skupaj s sedanjostjo, pridružilo čimveč obiskovalcev, bo vstop na sobotno prireditev prost. “Na rojstnem dnevu pač ne pobiraš vstopnine,” je slikovito pripomnil eden od valovcev.
MAKSIMILJANA IPAVEC
