Fotografski natečaj Oljka
Oljka se kot simbol rodnosti, miru, blagostanja in moči pojavlja tako v mitologiji kot tudi v umetnosti. Novembra lani so jo na koprski izpostavi Javnega sklada za kulturne dejavnosti v sodelovanju z vsemi tremi obalnimi občinami kot izziv namenili ljubiteljskim fotografom.
KOPER >Letina je bila dobra - na natečaj Oljka, ki so ga pripravili v okviru festivala Zlata oljčna vejica, je prispelo 96 fotografij. Strokovna selektorica Nataša Košmerl jih je za razstavo, ki so jo v Pretorski palači odprli minuli petek, izbrala dvajset.
Razstava Oljka bo odpotovala tudi v druge slovenske kraje: maja bo gostovala v Ljubljani, junija bo na ogled v Celju, septembra pa prihaja nazaj k morju - v Izolo. V okviru Festivala zlata oljčna vejica pa bodo v soboto zvečer v koprskem gledališču razglasili imena dvanajstih fotografov, katerih dela bodo krasila koledar Društva oljkarjev slovenske Istre.
Kot pravi Mateja Palčič s tukajšnje izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti, je natečaj od lanskega leta, ko so ga razpisali prvič, naredil opazen korak naprej. Na letošnjo Oljko se je namreč odzvalo več fotografov, pri izbiri motivov pa bil so pogumnejši in bolj domiselni. In če je bila lani med udeleženci natečaja večina fotografskih navdušencev iz slovenske Istre, se je letos meja premaknila. Oljko so v svoje objektive lovili tudi fotografi s Štajerske, Gorenjske in Hrvaške.
Razstava ponuja motivno pestrost: največ avtorjev je navdihnilo drevo, nekaj pa se jih je odločilo posvetiti detajlom ali raziskovati svetlobo. Selektorica je med dvajseterico uvrstila tista dela, ki so zadostila tehničnim in kompozicijskim kriterijem ter obenem raziskovala predpisan motiv. “Posebej me veseli, da je bilo med prispelimi fotografijami kar nekaj del, ki so vsebinsko presegla ustaljene predstave oljke in premaknila mejo iz golega beleženje v polje osebno izpovednega,” ocenjuje Nataša Košmerl in poudarja, da je v zadnjem desetletju ljubiteljska fotografija na Slovenskem izjemno živa.
Na razstavi Oljka se s fotografijami predstavljajo Ajse Deniz Altinoz, Milenka Arsenov, Petra Cokan Klabjan, Luka Denić, Edita Fric, Branko Furlanič, Danilo Japelj, Oskar Jogan, Nives Kačič, Saša Merkandel, Sandi Podreka, Ljubo Rojc, Igor Smode, Melita Smode, Tina Umer in Željko Varmuž.
Slednjemu je zagotovo botroval tudi preskok znotraj samega medija: s “preklopom na digitalno” je postala fotografija dostopna za najširši krog.
Posebej razveseljujoče pa je, da se je z zanimanjem vred dvignila tudi kakovost. “Izjemno pomembno je, da imajo ljubiteljski fotografi možnost, da svoje delo predstavijo občinstvu,” meni Košmerlova in dodaja priporočilo ljubiteljskim fotografom: “Obiskujte razstave. Tako človek ostri pogled, in to je pri fotografiji odločilnega pomena. Fotograf mora znati gledati in videti, tisto, kar šteje, je izvirnost pogleda. Glede tehničnega znanja ne skrbite: tega se je mogoče naučiti.”MI
