Francoski dijaki zahtevajo učitelje, oblast pa jim pošilja policiste

"Po vsem svetu spremljamo, kaj se dogaja. Navdihujejo nas mladi, ki zahtevajo svoje temeljne pravice," je včeraj pred srednjo šolo Paul Eluard v pariškem predmestju Saint-Denis dejala švedska okoljska aktivistka Greta Thunberg. Med dijake, ki že četrti teden protestirajo zaradi vse slabših razmer v francoskih šolah, je nenapovedano prišla izrazit podporo njihovim zahtevam. Opozorila je, da mladi ne morejo mirno gledati, kako se odloča o njihovi prihodnosti, ne da bi pri tem slišali njihov glas. "Naj gre za nezadostno financiranje šol, podnebno krizo ali družbene krivice ... čas je, da mladi vstanejo in si vzamejo nazaj svojo prihodnost," je poudarila aktivistka, ki je zaslovela prav s šolskimi stavkami za podnebje.

Toda tokrat se francoski dijaki na ulice niso podali zaradi podnebja. Njihove zahteve so precej bolj vsakdanje: želijo si učiteljev, ki bodo prihajali k pouku, učilnic, v katerih se poleti ne bodo dušili od vročine, in urnika, ki bi jim pustil tudi nekaj časa za življenje po zaključku pouka.

Dijaki protestirajo že en mesec

Protestno gibanje se je sredi septembra začelo zaradi nezadovoljstva z razmerami na eni od srednjih šol v Creteilu pri Parizu, nato pa se je nezadovoljstvo razširilo na druge šole in mesta. Dijaki opozarjajo, da so številni razredi prenatrpani, da zaradi odsotnosti učiteljev izgubljajo ure pouka in da ponekod pouk poteka v dotrajanih stavbah, ki niso primerne za sodobno šolanje.

Posebej nezadovoljni so dijaki iz revnejših pariških predmestij, kjer so težave praviloma še izrazitejše. Mnogi imajo občutek, da država od njih pričakuje enake rezultate kot od vrstnikov iz premožnejših okolij, ne zagotavlja pa jim enakih pogojev.

Kritike dela francoske javnosti so usmerjene v odziv policije, ki dijake poskuša pregnati tudi z uporabo vodnih topov in solzivca.

Foto: profimedia

Včeraj so se dijaki znova zbirali pred šolami v Parizu in številnih drugih francoskih mestih. Zjutraj so zasedali vhode, nosili transparente in vzklikali gesla, popoldne pa so sledili protestni shodi. Po podatkih francoskih oblasti je bilo zaprtih 214 srednjih šol, čeprav minister za izobraževanje Edouard Geffray opozarja, da so nekatere preventivno zaprli tudi zaradi varnosti, saj so bile ob napovedanih poteh demonstracij.

Protesti so bili še množičnejši prejšnji teden. Na enem od protestnih dni so oblasti naštеlе 256.000 udeležencev po vsej državi, organizatorji pa so njihovo število ocenili na 450.000. Razlika v številkah je velika, a o razsežnosti nezadovoljstva ne govori le število ljudi na ulicah, temveč tudi dejstvo, da se protesti kljub vladnim obljubam nadaljujejo.

Tri tisoč nadomestnih učiteljev ne bo dovolj

Francoska vlada je po več tednih pritiskov napovedala, da bo v šole z največjimi težavami nujno razporedila 3000 nadomestnih učiteljev. Po besedah vladne tiskovne predstavnice se je njihovo razporejanje že začelo. Premier Sebastien Lecornu je obljubil tudi dopolnila k predlogu državnega proračuna za leto 2027, s katerimi naj bi upoštevali nekatere predloge dijakov.

Toda predstavniki dijaških organizacij z odgovorom niso zadovoljni. "Dobili smo drobtinice, zato pozivamo k petemu dejanju gibanja dne 13. oktobra," je že prejšnji teden k včerajšnjim protestom pozval Marius Mesnil, generalni sekretar dijaškega sindikata.

Njihove zahteve namreč segajo precej dlje od nadomeščanja manjkajočih učiteljev. Zahtevajo deset milijard evrov dodatnih sredstev za srednje šole in odpravo sistema Parcoursup, prek katerega francoski dijaki kandidirajo za vpis na visokošolske ustanove. Sistem že dlje časa kritizirajo zaradi nepreglednosti in neenakih možnosti pri nadaljevanju šolanja.

Na ministrstvu so skušali nezadovoljstvo umiriti tudi s posvetovanjem med dijaki. V prvih dneh je prispelo več deset tisoč odgovorov, iz katerih je razvidno, da mlade poleg kadrovske stiske posebej motijo prenatrpani urniki in razmere v šolskih stavbah.

Proteste zaznamujejo tudi hude poškodbe

Vse ostrejši pa postaja tudi spor zaradi ravnanja policije. Ob številnih mirnih protestih so ponekod izbruhnili spopadi, policija je proti protestnikom uporabila solzivec in druge prisilne ukrepe, aretirali pa so že več tisoč ljudi. Posebno ogorčenje so povzročili primeri hudih poškodb dijakov. Eden od najstnikov je zaradi policijskega eksplozivnega sredstva izgubil roko, drugi so utrpeli poškodbe oči in obraza. Vlada je po enem od teh dogodkov začasno ustavila uporabo določenih 'šok granat'.

Greta Thunberg je ravnanje policije označila za "izjemno nasilno" in ocenila, da oblast s takšnim odzivom predvsem brani obstoječe stanje, namesto da bi prisluhnila mladim.

Oblasti in nasprotniki protestov po drugi strani opozarjajo na poškodovane policiste, uničevanje šolskega premoženja in nasilje posameznih skupin. Politična desnica zahteva ostrejše ukrepanje. Marine Le Pen se zavzema za to, da bi stroške škode, ki jo povzročijo nasilni protestniki, poravnali storilci oziroma njihovi starši.

Dijaški protesti tako vse bolj preraščajo okvir šolskih težav in postajajo politično vprašanje. Francijo prihodnje leto čakajo predsedniške volitve, država pa je obenem obremenjena z visokim javnim dolgom in proračunskim primanjkljajem. Vlada zato opozarja, da ima pri povečevanju javne porabe omejene možnosti. • žur