Gašper Troha: od srednje do vse Evrope

>Kako letošnja osrednja rdeča nit, vprašanje Kdo bere, določa strokovne in druge vsebinske poudarke letošnjega festivala?

“Trojček, Kdo piše, Kdo izbere in sedaj Kdo bere se naslanja na tri temeljne akterje literarnega sistema. Teme so ves čas aktualne tako za naše goste kot za občinstvo, obarvajo pa predvsem strokovni del festivala. Eden od dogodkov, ki se navezujejo na osrednjo temo, je letos delovni sestanek literarnih strokovnjakov in prevajalcev, na katerem bomo skušali začrtati jasnejšo strategijo za promocijo slovenske literature v tujini in prevodna projekta v okviru antologij Vilenice za naslednji dve leti. Festival Vilenica bi namreč zaradi uveljavljenosti med tujo publiko lahko prevzel to vlogo, za katero še vedno nimamo ustrezne institucije.”

>Srečno sovpadata jubilejno vileniško leto in Ljubljana kot svetovna prestolnica knjige. Kako boste izkoristili to prekrivanje? Koliko bo Vilenice v Ljubljani? In sploh: kako boste v festivalske vsebine vtkali četrtstoletnico?

“Vilenica se vključuje v dogajanje Svetovne prestolnice knjige že 3. junija, ko bo prvi izmed treh večerov z nagrajenci festivala, ki smo jih poimenovali Nagrajenci se vračajo. Seveda pa se Vilenica že tradicionalno dogaja tudi v prestolnici. Tako bomo v petek, 3. septembra, pripravili več literarnih nastopov. Na predvečer festivala bomo v Narodni in univerzitetni knjižnici odprli razstavo, ki bo s pomočjo fotografij in ostalega dokumentarnega gradiva prikazala pestro zgodovino. Upam, da bomo od Ministrstva za kulturo dobili tudi potrebna sredstva, da posnamemo dokumentarni film o naši zgodovini, saj je vilenica, od letos nagrada Društva slovenskih pisateljev in Primorskih novic, edina mednarodna nagrada, ki jo podeljujemo Slovenci za literarne dosežke.”

>Jubilej je tudi nekakšna točka obrata in refleksije. In glede na to, da letos prevzemate taktirko: kakšna je prihodnost Vilenice? Kakšne so razvojne smeri v naslednjega četrt stoletja?

“Festival Vilenica se od podobnih literarnih festivalov loči prav po svoji tradiciji in mednarodnem predznaku. Nagrada, ki je njegov osrednji namen, je edina, ki jo Slovenci podeljujemo tujcem in s tem na nek način presojamo evropsko literarno sceno. 25-letnica je vsekakor priložnost za obračun in prevetritev, a pri tem je vsekakor potreben trezen razmislek, saj me zavezuje tudi bogata dediščina. Osnovna ideja je predvsem v tem, da bi festival svoj ugled še bolje izkoristil za promocijo slovenske literature v mednarodnem prostoru in zapolnjevanje prevodnih vrzeli. Poleg tega ima dvojni značaj, ki predstavlja novo priložnost. Lociran je v idiličnem in odmaknjenem okolju Lipice, ki omogoča avtorjem aktivno druženje, izmenjavo informacij in izkušenj, obenem pa se je že uveljavil v različnih krajih po vsej Sloveniji. Ta, reciva temu javni del, bi veljalo razširiti na celotno trajanje festivala in ga s tem pripeljati med najširši krog bralcev, ne da bi to nujno pomenilo tudi nenehne selitve gostov. Nazadnje bi veljalo še enkrat premisliti smiselnost njegove srednjeevropskosti, saj je sam pojem Srednje Evrope že nekaj let problematičen. Vilenica je že sedaj evropski festival, ki predstavlja pregled aktualnih vrhuncev evropske literature. V tem smislu bi se po moje morala odpreti tudi izbira nagrajencev.” VH