Gigantski jez v Braziliji bo odgnal staroselce
Brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva je v četrtek podpisal pogodbo o gradnji spornega jezu hidroelektrarne Belo Monte v Amazoniji, ki bo tretja največja na svetu. Gradnji jezu pa odločno nasprotujejo okoljevarstveniki in tamkajšnje staroselsko prebivalstvo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
BRASILIA > Predsednik je pogodbo podpisal s konzorcijem Norte Energia, ki je večinsko v javni lasti, vodi pa ga državna energetska družba Companhia Hidroelectrica do Sao Francisco. Ob tem je sklenitev dogovora označil kot zmago energetskega sektorja.
Odgnal bo 50.000 staroselcev
Načrtovana gradnja jezu na reki Xingu, ki teče v Amazonko, je že desetletja vir sporov. Prvotni projekt so zaradi množičnih protestov v Braziliji in po svetu opustili že v 90. letih prejšnjega stoletja. Kritiki opozarjajo, da bo jez poškodoval ekosistem tamkajšnjega območja, njegova gradnja pa bo z domov pregnala tudi 50.000 ljudi, predvsem staroselcev.
Protestno pismo
“Vlada je podpisala smrtno obsodbo za reko Xingu in na tisoče prebivalcev obsodila na izgon,” je v četrtkovem pismu opozorilo 56 staroselskih, socialnih, okoljskih in verskih organizacij, pa tudi katoliška cerkev. Pismo je na protestu pred predsedniško palačo v prestolnici Brasilia predstavila skupina protestnikov, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Inštitut za okolje še ni dal uradnega dovoljenja
Brazilski inštitut za okolje sicer še ni dal uradnega dovoljenja za gradnjo. Oblasti so tako zaprosile za delno dovoljenje, ki bi omogočilo začetek del že septembra, je povedal direktor državne agencije za električno energijo Nelson Hubner.
Vlada je sicer poudarila, da je prvotni načrt spremenila, da bi zmanjšala vpliv na okolje. Za 60 odstotkov naj bi zmanjšali tudi jez, s čimer bi se izognili temu, da bi bilo treba poplaviti območja staroselskih skupnosti.
Gigant naj bi poplavil 500 kvadratnih kilometrov
Hidroelektrarna na jezu Belo Monte bo, če bo zgrajena, proizvedla 11 gigavatov električne energije na leto in bo tretja največja po Treh soteskah na Kitajskem (18 GW) in Itaipu (14 GW) na meji med Brazilijo in Paragvajem.
Po uradnih podatkih bo v gradnji jezu in hidroelektrarne sodelovalo 20.000 delavcev, poplavili pa bodo 500 kvadratnih kilometrov veliko območje ob reki Xingu, od koder bodo morali preseliti 16.000 ljudi. Elektrarna naj bi začela obratovati do leta 2015, poroča dpa. STA