Giulia Cobez, dekle s Playboyjeve naslovnice
Giulia Cobez se je slovenskim bralcem Playboyja razgalila do zadnjega. Toda v domačem Trstu ni zaslovela zaradi golote svojega telesa, ampak zaradi - kot temu sama pravi - nesrečnega naključja.
Mesečnik je namreč izšel ravno v času, ko so v Italiji obeleževali spomin na fojbe in eksodus, v uredništvu Playboyja pa so fotografije 26-letne Tržačanke, ki slovenščine ne zna, opremili z napisom “Trst je naš”. Za zagrete branitelje italijanstva Trsta je bila to huda provokacija.
>Ste hostesa, plesalka, manekenka in stevardesa. Je to vse ali kaj manjka?
“Ne, vse v redu. Sem vse od naštetega, delam namreč veliko in vsakega po malo.”
> Kako bi te poklice razvrstili glede na svoj okus?
“Težko. No, najprej hostesa, potem manekenka in nazadnje stevardesa.”
> Kaj pravzaprav dela hostesa?
“Ko sem v disku, sprejemam goste, jih spremim do njihovega mesta, plešem ...”
> Bo vaše življenje zdaj drugačno?
“Zakaj?”
> Prislužili ste si naslovnico Playboyja, kar ni malo.
“Zaradi tega? Kje pa ... Zakaj bi se zaradi naslovnice Playboyja moralo spremeniti moje življenje? No, kvečjemu bom dobila več ponudb. Odprla se bodo kakšna nova vrata, nikakor pa ne verjamem, da se mi bo spremenilo življenje.”
> Ste sploh kdaj v življenju občutili, da se je zgodil usoden zasuk?
“Preobrat je bil, ko sem šla od doma in se osamosvojila. To je bilo pri dvajsetih ali morda devetnajstih letih.”
PETER VERČ
Nadaljevanje pogovora lahko preberete v prilogi 7. val petkove tiskane izdaje Primorskih novic.
