Gledališče za vso vas
Mnogi menijo, da je Kontovel najlepša vas na Tržaškem. Leži na griču, ki kraljuje nad miramarskim gradom, od tam pa se pogled razprostira čez ves Tržaški zaliv do Savudrije in čez Kras do Julijskih Alp. Med Slovenci v Italiji pa vas slovi tudi po svoji gledališki tradiciji.
PROSEK, KONTOVEL> Ljubiteljski gledališčniki s Kontovela in iz bližnjega Proseka so zavihali rokave že leta 1878. Odtlej so vaško življenje popestrili z nešteto predstavami, neprekinjeno od leta 1960 pa vsako leto pripravijo vsaj eno novo. Že petdeset let se torej nad Miramarom vrstijo premiere, ki ne razveselijo le domačinov, marveč odmevajo tudi v Sloveniji.
Kdor je spremljal letošnji festival mladinskih gledaliških skupin Vizije, je najbrž opazil, da se je v končni izbor uvrstila samo ena skupina s Primorske. Šlo je prav za Kontovelce in Prosečane, ki nastopajo za Slovensko dramsko društvo (SDD) Jaka Štoka.
Predsednik društva, ki nosi ime po gledališkemu igralcu in režiserju po rodu iz Kontovela, je že 12 let Matjaž Rustja: “Društvo se je na začetku sedemdesetih let poimenovalo po Jaki Štoki, pred tem se je imenovalo Amaterski oder,” je pojasnil Rustja. “Pred mano je bil trideset let predsednik Dario Rupel, jaz pa sem to funkcijo počaščeno sprejel, saj ima društvo precejšen ugled.”
Iz ene skupine so pognale štiri
Do osemdesetih let prejšnjega stoletja je pod okriljem Slovenskega dramskega društva Jaka Štoka delovala samo dramska skupina za odrasle, danes pa delujejo kar štiri. Najstarejšo sestavljajo mladi do tridesetega leta, najmlajšo pa osnovnošolski otroci. “Vedno smo skrbeli za kakovost” poudari Rustja in doda, da so k sodelovanju zato vselej vabili uveljavljena režiserska imena. Sodelovali so s Stanetom Raztresenom, Dragom Gorupom, Adriajnom Rustjo ter z Gregorjem Gečem.
Na vsako predstavo se pri društvu temeljito pripravijo. Z vajami začnejo vsaj pol leta pred premiero, vadijo pa običajno enkrat na teden in sicer ob sobotah.
Igralci pilijo nastop, spretne roke domačinov pa izdelujejo sceno in kostume. “Rad bi omenil Rika Majovskega. Njegove mizarske sposobnosti so zelo koristne za naše društvo. Vse izdelamo sami. Kostume navadno pripravi Betty Starc in tudi pripravo glasbene kulise vedno zaupamo glasbenim ustvarjalcem iz naše okolice,” je pojasnil Rustja.
Ko so na odru najmlajši
Z njim smo se pogovarjali v soboto, nekaj po enajsti uri. Vrata kulturnega doma na Proseku so bila odprta, skoznje pa so iz minute v minuto smukali otroci. Ob 11.30 so se začele vaje najmlajše skupine, ki jo vodi Nicole Starc.
Vselej nasmejana Kontovelka je pri društvu že od malih nog. Še vedno nastopa z najstarejšo skupino, že osem let pa je mentorica najmlajšim. Očitno je pri svojem delu uspešna, saj je na nedavnem kongresu Zveze slovenskih kulturnih društev prejela posebno priznanje.
“V zadnjih letih sem z otroki pripravila šest velikih predstav in sedem manjših, kakršne pač po tradiciji odigramo na miklavževanjih,” je dejala Starčeva, ki pripada generaciji, rojeni sredi osemdesetih let.
“S to generacijo si je društvo opomoglo po kratki krizi,” nam je zaupal Rustja. “Nekaj let nismo imeli veliko članov in ni kazalo najbolje, ko pa je prišla ta generacija, so se zadeve obrnile, za sabo pa so povlekli še mlajše.”
Nicole in njeni sovrstniki so ob mentorstvu Gregorja Geča uprizorili mnogo uspešnih predstav. Večkrat so nastopili na Čufarjevih dnevih, med zadnjimi predstavami pa je občinstvo še posebej cenilo Shakespearjev Sen kresne noči in Jesihovo Večerjo s pismom. “Ko si je Jesih ogledal našo predstavo, je komentiral: 'Mh, sem dobro napisal'”, se je nasmehnila Starčeva.
“Otroci se v dramski skupini učijo jezika in nastopanja,” je še povedala tik pred začetkom vaj. “Mnogo otrok se tudi ukvarja s športom. Tam se naučijo tekmovalnosti, tu pa pride bolj do izraza čut pripadnosti skupini. V gledališki skupini otroci med seboj ne tekmujejo, saj imajo enakovredne vloge. Zato pa si vsi prizadevajo za skupinski uspeh.”
Mladi, ki so v nedeljo uprizorili premiero igre Sveže novice iz osmice, so prvič nastopili na proseškem odru. V zadnjih letih je namreč SDD Jaka Štoka delovalo brez “stalnega bivališča”.
Kulturni dom na Proseku so obnavljali kar osem let, zato so morali za gledališke predstave iskati zatočišče v bližnjem Križu ali na Opčinah.
“Ponovno odprtje kulturnega doma je bilo za celotno društvo velika pridobitev,” je ocenil Rustja. Društvo namreč ne goji le gledališke dejavnosti, ampak prireja tudi številna predavanja in kulturne večere. Neutrudna tajnica društva Ksenija Majovski bi znala naštevati v nedogled.
Za vso to bogato dejavnost pa je lična dvorana, urejena po vseh zakonskih predpisih, vredna več kot suho zlato. Zato je zdaj na Proseku in Kontovelu očitno še lepše.
PETER VERČ
