Golob pismonoša za 180 km zgrešil dom
Enoletnemu golobu pismonoši po skoraj tristo kilometrih letenja ni bilo dovolj, preletel je domači Treviso in nadaljeval še približno 180 kilometrov do Hrušice v Brkinih. Italijanski lastnik se je najditeljem zahvalil za skrb in pojasnil, da gojitelji izgubijo tudi do 60 odstotkov svojih golobov.
HRUŠICA> Zgodba o izgubljenem golobu pismonoši se je začela 19. aprila, ko so domačini ob hiši v brkinski vasi Hrušica opazili goloba. Vidno onemogel ni niti več letel, ampak le hodil po vrtu in dalj časa nemočno čepel na mestu. Domačini so poklicali poznavalca ptic Gorana Kinkelo iz Podbež. Ta je goloba prijel in skupaj so po obročkih na nogah ugotovili, da gre za goloba pismonošo. V kurilnici so mu nato ogradili prostor in mu postregli s pšenico, koruzo in vodo.
Golobi dosežejo lepo starost. Smarandescuju je letos poginil golob, ki je dočakal kar 23 let.
Detektivsko delo
Medtem se je začelo detektivsko delo. Najditelj je na internetu našel slovensko Zvezo klubov gojiteljev športnih golobov pismonoš (http://golob-slzveza.si) in pregledal številke najdenih ter izgubljenih golobov. Številke, ki jo nosi v Brkinih najdeni golob, ni bilo med njimi. Po oznaki na obročku je bilo jasno, da gre za italijanskega goloba.
Zato je Brkinec brskal naprej in po nekaj dneh našel stran italijanske zveze gojiteljev športnih golobov (http://federcolomb.it). V rubriko najdeni golobi je vtipkal številko z obročka in letnico ter v nekaj sekundah izvedel, da golob pripada članu kluba iz Trevisa.
Predsednik kluba Giuliano Calza se najprej ni mogel načuditi, kako ga je najditelj sploh našel, nato pa ga je prosil, naj goloba zadrži kakšen teden, nato pa ga pred sončnim vzhodom spusti.
Po sedmih dneh, ko je golob že veselo letal po kurilnici, ga je domačin odnesel na prosto, ga še zadnjič fotografiral in izpustil. Golob je zaokrožil nad tlemi in pristal na strehi drvarnice. Potem ko ga je njegov “posvojitelj” od tam pregnal, je zletel na drugo streho. Dopoldne goloba ni bilo več in domačini so si oddahnili.
Golobe pismonoše so že v davnini uporabljali za prenašanje sporočil, izredno koristni pa so bili tudi v številnih vojnah. V Avstro-ogrski monarhiji so morali biti prav zaradi tega vsi golobi pismonoše registrirani.
V Brkinih je lepše
Zvečer pa je golob pristal za hišo in skozi vrata mirno odkorakal v kurilnico, kjer sta ga še vedno čakala hrana in voda. Po drugem telefonskem klicu je Calza povedal, da goloba očitno ne mika vrnitev v Italijo in da bo pač ostal v Brkinih, da pa je že našel njegovega lastnika.
Dva dni pozneje je najditelja poklical tudi lastnik goloba. Gojitelj golobov Abel Smarandescu, po rodu Romun, ki že enajst let živi v Italiji, je povedal, da je goloba skupaj z drugimi izpustil 16. aprila v kraju Porto Recanati, 282 kilometrov južno od Trevisa. Smarandescu domneva, da je golob preletel domači Treviso in nadaljeval pot do Slovenije. Skupno naj bi golob preletel približno 400 kilometrov.
Pojasnil je, da golobi letijo s hitrostjo od 50 do 120 kilometrov na uro (odvisno od vetra) in da lahko v enem dnevu preletijo tudi 1000 kilometrov. Najdeni golob je pasme copman in je star komaj leto dni, zato Smarandescu dvomi, da bo našel pot domov. “Sicer pa gojitelji izgubimo približno 60 odstotkov golobov. Ali se jim kaj zgodi ali pa preprosto odnehajo in se ne vrnejo domov. Po drugi strani pa se je marca vrnil golob, ki se je izgubil oktobra lani,” je povedal. V svojem golobnjaku v Trevisu jih ima približno tisoč.
Gojenje golobov pismonoš je danes izključno hobi, ki se je za nekatere najuspešnejše gojitelje v Evropi (predvsem v Nemčiji, Belgiji, na Nizozemskem) spremenil tudi v donosen posel. Najboljši golobi tam stanejo tudi do 100.000 evrov. Na Nizozemskem je spuščanje golobov drugi nacionalni šport, nagrada za prvaka letnega prvenstva pa je nič manj kot rolls royce, ki ga zmagovalcu podeli kraljeva družina.
Podatek o tako veliki izgubi golobov je presenetil predsednika Zveze društev gojiteljev športnih golobov pismonoš Slovenije Srečka Goloba. Trdi namreč, da gojitelji pri nas povprečno izgubijo 20 odstotkov golobov. “Golobi se načeloma orientirajo po zemeljskem magnetizmu, zato nanje vplivajo vsa valovanja, od daljnovodov do telefonskih oddajnikov. Zmotijo jih tudi oblačnost in nevihte, nezanemarljive pa so tudi ptice ujede, katere jih napadajo,” pravi Golob.
O italijanskem golobu, ki je zašel v Brkine, domneva, da je lahko obšel dom v Trevisu in ga je iskal še naprej. Lahko so ga tudi napadle ptice ujede, z idealne poti ga je lahko spravilo tudi slabo vreme ... “Povsem možno je tudi, da je pač prečkal Jadransko morje,” dodaja Golob.
Obstaja pa tudi možnost, da se je italijanski golob pomešal s skupino slovenskih golobov vipavskega kluba Burja. Kot nam je povedal član kluba Marko Goranič, so Vipavci spustili svoje golobe 17. aprila v Ravenni, kakih 160 kilometrov severneje od kraja Porto Recanati. Če se je Smarandescujev golob na štartu “obiral”, je naslednji dan zlahka naletel na jato slovenskih golobov in se jim pridružil na poletu v našo deželo.
Golobi športniki
Sicer pa ljubitelji golobov pismonoš večkrat letno prirejajo tekme. Tekme potekajo tako, da gojitelji iz določene regije odpeljejo svoje golobe od sto do tisoč kilometrov daleč, jih tam spustijo, nato pa doma čakajo, kdaj se bodo vrnili. Zmagovalec je tisti golob, ki se najhitreje vrne. “To so pravi športniki,” pojasnjuje Golob. “Pred tekmami imajo priprave, treninge, lastnik golobnjaka pa si z napravo GPS natančno izračuna koordinate potovanja oziroma idealno pot med krajem izpusta in golobnjakom.”
DANIJEL CEK
