Katja Gleščič

Gorica bi zaščitila svojo vrtnico

5. 01. 2011, 8:01 , posodobljeno:

Goriška vrtnica - ne, tokrat ne gre za cvet, ampak za vse bolj cenjen goriški radič. Kmetje iz okolice sosednje Gorice bi ga radi geografsko zaščitili tudi v EU.

Radič goriška vrtnica ni bil nikoli poceni; na goriški tržnici so ga včeraj prodajali po 24,90 evra za kilogram, v grosistični trgovini pa po 19,10 evra. V Sloveniji je solkanski radič nekoliko cenejši, a pod 14 evrov za kilogram gotovo ne.Leo Caharija

GORICA, SOLKAN > Goriška vrtnica ali “rosa di Gorizia” je v Italiji že vključena v nacionalni register vrtnarskih sort. Skupina goriških kmetov pa želi ustrezno zaščititi njegovo geografsko poreklo, tudi na ravni Evropske unije.

A “svoj” rdeč radič imajo tudi na slovenski strani meje. Gre za solkanski radič, ali po domače “sukenski regut”, ki pa sodi med registrirane domače sorte v Sloveniji. V register pri ministrstvu za kmetijstvo ga je že leta 1996 uspelo vpisati podjetju Oswald, zdaj pa semena v genski banki vzdržuje Planta Prelesje.

Marija Osvald, ki je bila ob vpisu med sorte lastnica podjetja Oswald, pojasnjuje, da med goriško vrtnico in solkanskim radičem ni skoraj nobene razlike. “Oba izhajata iz goriške ravnice in s Solkanskega polja, drugje ju ne gojijo. Takrat smo pač presodili, da bi bilo dobro, če bi ta radič na slovenski strani meje dobil svoje ime sorte,” pravi Osvaldova.

Po njenem s tem radičem danes ne bo obogatel noben kmet, saj je pot od njive do krožnika kar dolga. Sejejo ga junija, ga poleti večkrat prežanjejo, jeseni pa ga izkopljejo in presadijo ter ga pustijo rasti v toplem zavetje hlevov, kjer pozimi iz korenine požene značilna vrtnica. “Prav siljenje v hlevih mu daje poseben okus, zaradi katerega ga mnogi cenijo,” meni Marija Osvald.

S siljenjem radiča in prodajo v Italijo se je včasih ukvarjala skoraj vsaka domačija, da si je popravila družinski proračun. Danes pa radič na obeh straneh meje goji le še peščica kmetov.