Gospodarstvo bi iz vlade rado iztisnilo več ukrepov

BRDO PRI KRANJU > Poslovno okolje je neprivlačno za tuje naložbe, slovenski kapital se seli v tujino, obseg javnih in zasebnih naložb je močno okrnjen, je predsedniku vlade Borutu Pahorju in četi ministrov na današnjem vrhu gospodarstva našteval prvi mož Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Stojan Binder.

Dolg seznam težav

Vrh gospodarstva, ki ga pripravlja GZS, je postal vsakoletna priložnost, da gospodarstveniki in vladni predstavniki soočijo poglede na to, kje se nahajamo in ali smo za odhod v prihodnost izbrali pravo pot. Letos se je srečanja udeležilo približno 400 gospodarstvenikov, ki so vlado opozorili na vrsto težav.

Predsednik GZS je kot nujne sistemske ukrepe izpostavil tiste, ki bi izboljšali likvidnost gospodarstva. Po njegovem bi bilo treba ponovno proučiti vzroke in najti odgovore, kako do učinkovitejšega bančnega sistema, kako izboljšati plačilno disciplino in mehanizme izvršbe.

“Močno se bomo zavzeli za uresničevanje zahteve za razbremenitev gospodarstva, zlasti s stroški dela. Država stalno ponavlja, da dodatnega obremenjevanja gospodarstva ne bo, v resnici pa so razmere popolnoma drugačne,” je opozoril. Pospešiti bi bilo treba internacionalizacijo podjetij, skladen regionalni razvoj Slovenije, nujen pa je tudi prehod v družbo inovacij.

Med zahtevami, s katerimi se na vlado obračajo gospodarstveniki, so tudi več državnih investicij, kar bi dalo zagon gradbeništvu, olajšave za povečevanje energetske učinkovitosti ter boljša plačilna disciplina, tudi ko račune plačujejo ministrstva in vladne službe.

Poprimejo naj tudi gospodarstveniki

Predsednik vlade v vlogi tistega, ki naj potegne voz iz gospodarske krize, ne vidi le sebe in svoje ministrske ekipe. Vlada si prizadeva za izhod iz krize in je v ta namen že in še bo pripravila ukrepe, vendar ti sami po sebi ne bodo dovolj za krepitev konkurenčnosti. Gospodarstvenike je zato pozval k velikopoteznim spremembam, dialogu in realnosti.

“Vlada lahko spodbuja, ne more pa nadomestiti podjetniške iniciative,” je opozoril Pahor. S svojimi ukrepi ne more nadomestiti stremljenja gospodarstva k izboljšanji proizvodov in ne more spremeniti tehnološke strukture gospodarstva. Svojo nalogo mora opraviti tudi menedžment. “Ko se je na začetku krize prehitro in prevečkrat pokazalo na vlado kot edino krivko in rešiteljico problemov, se je dostikrat zanemarjala odgovornost ljudi, ki vodijo podjetja,” je dejal.

Sicer pa so vladni predstavniki na Brdo pri Kranju skušali prinesti precejšnjo mero optimizma. Razmere v gospodarstvu se izboljšujejo, vendar počasneje, kot bi si želeli. Spodbude za krepitev gospodarske aktivnosti prihajajo predvsem iz mednarodnega okolja, saj je Slovenija izvozno zelo odvisna od Nemčije, Francije in Italije. “Zlasti z gospodarskim okrevanjem prvih dveh se je ta okoliščina izboljšala in izvozno povpraševanje je danes bistveno boljše, kot je bilo pred letom dni,” je pojasnil Pahor.

NR