Gostiteljica svetovnega prvenstva Turčija
Turčija leži na križišču poti med Evropo in Azijo in je kulturno in etnično pestra dežela. Njeno zgodovino so zaznamovale starodavne civilizacije, kot so Hetiti, potem obdobje starih Grkov in Rimljanov (ko je sv. Pavel tu uvedel krščanstvo) ter Bizanc in otomansko cesarstvo. Današnjo Republiko Turčijo so ustanovili leta 1923 kot posvetno državo po zahodnem zgledu. Skoraj 99 odstotkov prebivalstva je muslimanov. Na jugovzhodu države živi precej velika kurdska skupnost.
Konstantinopel (današnji Istanbul ali Carigrad), ki leži ob Bosporski ožini med Črnim morjem in Sredozemljem, je leta 330 n. št. postal glavno mesto bizantinskega cesarstva, tj. vzhodne polovice rimskega imperija.
Med bisere turške arhitekture sodijo Selimova in Sulejmanova mošeja ter znamenita cerkev sv. Sofije, ki so jo v času otomanskega cesarstva spremenili v mošejo, danes pa je muzej. Mogočna arheološka dediščina je največja turistična privlačnost dežele. Otomansko cesarstvo je bilo na svojem vrhuncu najpomembnejša sila vzhodnega in južnega Sredozemlja ter Bližnjega vzhoda.
V turški kuhinji prevladuje jagnjetina, zelo priljubljen je tudi jogurt iz kozjega mleka, še posebno s kumarami, česnom ali meto. Pitje kave ima v Turčiji dolgo tradicijo in kavarne so priljubljena shajališča.
Med znanimi Turki sta ustanovitelj sodobne Turčije Mustafa Kemal Atatürk in Nobelov nagrajenec, književnik Orhan Pamuk. Republika Turčija meri 780.580 km2 in ima 71,5 milijona prebivalcev, glavno mesto pa je Ankara.