Gostovanje Gian Burrasce v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu (+video)
Elio, znameniti pevec skupine Elio e le Storie Tese, je v soboto na odru SSG zavrtel čas nazaj in občinstvo prestavil v leto 1964, ko je serija Gian Burrasca z Rito Pavone plenila pozornost na italijanski televiziji.
TRST> Bolj kot muzikal, svojevrsten kabaret, ki sta ga gostila tako SSG in gledališče Miela v okviru projekta Dve gledališči v sozvočju kot tudi Festival kitare Kras, je zazvenel predvsem kot edinstven poklon skladatelju Ninu Roti. Da gre dobesedno za izgovor s ciljem interpretacije pesmi slovitega skladatelja, je priznal že sam Elio, pobudnik gledališke postavitve. Predstava, ki je nastala ob stoti obletnici skladateljevega rojstva, se mu neposredno pokloni zlasti prve četrt ure, ko kitarist Giampaolo Bandini, harmonikar Cesare Chiacchiaretta, klarinetist Corrado Giuffredi, tolkalec Danilo Grassi in kontrabasist Federico Marchesano postrežejo s suito iz izsekov nekaterih njegovih znamenitih melodij, kot so filmske himne iz Fellinijevega Amarcorda ali Coppolovega Botra.
Ko v drugem delu na oder stopi še Elio, peterica glasbenikov pa se preobleče v uniforme, kakršne je Gianni Stoppani nosil v internatu, se začne nizanje kratkih opisov komičnih situacij, kamor navkljub dobronamernosti in srčnosti vedno znova zabrede devetletnik, ki vse vestno opisuje v svojem Dnevniku (Vamba ga je napisal leta 1907). Prizori se izmenjujejo z znanimi napevi, kakršen je Viva la pappa col pomodoro. Režijo je tako kot v znani televizijski seriji leta 1964 podpisala Lina Wertmuller.
Odrska različica navkljub prisotnosti znanega enfant terribla italijanske satire, ni posodobljena. Kar ni očitek. Da ima vsak v sebi otroka, Elio dokaže že s tem, da gledalca pogled na petdesetletnega pevca v vlogi navihanega devetletnika pravzaprav ne zmoti. Elio, ki odigra tudi ostale vloge, namreč odlično prikaže tisto, kar bo večno aktualno: zlagani svet odraslih proti iskrenosti in nepreračunljivosti otrok.
MPG
