Gradbinci so “nekaj pojedli in popili ter med drugim podpisali sporazum”
Nekdanja direktorica CPM Marija Žinkovič je pred preiskovalno komisijo državnega zbora za gradnjo avtocest potrdila, da so se gradbinci po odprtju avtocestnega odseka v Vipavi sestali na Zemonu. “Tam smo nekaj pojedli in popili ter med drugim podpisali ta sporazum,” je pojasnila. Jože Brodnik še vedno trdi, da ga ni podpisal, so se pa z gradbinci večkrat pogovarjali o delitvi zmogljivosti, Abdon Peklaj pa o sporazumu ali dogovarjanjih ne ve nič.
LJUBLJANA>Marija Žinkovič se ne spomni, kdo vse je podpisal sporazum, saj zasedba gradbenikov ni bila nikoli popolna. “Bila sem na Zemonu, podpisala sem sporazum. Kdo konkretno pa je sedel na kakšnem stolu? Lepo prosim, od tega je minilo že 15 let,” je dejala in dodala, da na sestanku gradbincev na Zemonu ni opazila priči, s katerima jo je danes soočila komisija, torej niti Jožeta Brodnika niti Abdona Peklaja, pa tudi nobenega od tedanjih političnih funkcionarjev.
Razbiti monopolistično prevlado SCT
Brodnik, ki je faksimile sporazuma videl le v časniku Finance, sicer pa ga ne pozna, je ponovil navedbe iz pričanja pred komisijo, da so se zaradi prevlade družbe SCT, ki bi zaradi svojih zmogljivosti in izkušenj zlahka postala monopolist pri izvajanju avtocestnega programa, odločili določiti deleže posameznih gradbenih podjetij s ciljem, da bi lahko pri izvajanju programa sodelovala celotna gradbena operativa.
“Bili sta samo dve možnosti: ali se pošteno ugotovijo deleži posameznih firm, ki lahko sodelujejo na programu, ali pa prevlada najmočnejši, ostali gradbeniki, ki nimajo toliko znanja in izkušenj, pa postanejo podizvajalci,” je zatrdil Brodnik in dodal, da so se z gradbeniki vedno pogovarjali le o zmogljivostih, niso pa jim diktirali delitve deležev.
S sporazumom so preprečili kartelno dogovarjanje
Brodnik je zavrnil, da bi šlo pri dogovoru o delitvi zmogljivosti, ki po njegovem vedenju ni bil v pisni obliki, za kartelno dogovarjanje. Nasprotno, meni nekdanji prvi mož Darsa, s tem so kartelno dogovarjanje preprečili.
Kot je še pojasnil Brodnik, so bila vsa dela na avtocestnem programu oddana na podlagi javnih razpisov, pri čemer ni bilo vedno sreče. Tujci, ki so bili v nekaterih primerih izbrani za izvajalce del, so se namreč izkazali za nezanesljive, večkrat pa so poskušali tudi izsiljevati. Izsiljevanje je po Brodnikovih besedah pričakovati tudi pri projektu predora Markovec, ki ga bo po propadu CPM dokončal avstrijski Alpine Bau.
“Vsi smo lobirali”
Delitev po zmogljivostih je potrdila tudi Žinkovičeva, a je pojasnila, da so ti pogovori tekli dlje časa. Sama je celo lobirala za večji delež, a ga družba zaradi svojih zmogljivosti ni uspela pridobiti. Da bi mala gradbena podjetja v primeru, da se ne bi dogovorili o delitvi zmogljivosti, propadla, je po njenih besedah povsem jasno. “Vsi smo moledovali in lobirali, da bi prišli zraven. A ne kot podizvajalci,” je zatrdila Žinkovičeva.
STA