Grčija bo postala evropski protektorat
V jutranjih ponedeljkovih urah je res prišlo do dogovora o novem svežnju pomoči Grčiji, a bo zgolj čas pokazal, ali je bila odločitev evropske elite pravilna. Ni pa še gotovo, da bo dogovor tudi dejansko udejanjen, saj ima tako v Grčiji kot v nekaterih severnih državah precej nasprotnikov.
BRUSELJ, ATENE> Vlada premierja Aleksisa Ciprasa je popolnoma popustila in na koncu pristala na dogovor, ki je bistveno slabši kot tisti, zaradi katerega je zapustila pogajanja in razpisala referendum. Najbolj ponižujoča je predvsem ustanovitev posebnega 50-milijardnega sklada, v katerega bodo prenešena nekatera državna podjetja. Z njihovo prodajo bodo nato zmanjšali dolg in dokapitalizirali banke. Grško ljudstvo tega denarja ne bo videlo. Praktično je Grčija pristala na to, da bo evropski protektorat, evropske institucije pa ji bodo vodile fiskalno politiko.
Cipras, ki je na volitvah zmagal predvsem s sloganom “Trojka ven iz Aten” je moral zaužiti grenko pilulo. “Dosegli smo največ, kar smo lahko. Grčiji smo zagotovili finančno stabilnost in možnost za rast. Grčija potrebuje globoke reforme,” je pojasnjeval svoj politični preobrat. Nad njim njegovi tovariši v radikalni levi koaliciji Siriza niso najbolj navdušeni.
Nekateri so mu obrnili hrbet že pri zadnjem reformnem predlogu, ki ga je poslal v Bruselj, drugi pa so izredno razočarani nad izkupičkom. Zato se pred zasedanjem parlamenta, ki bo moral do jutri opolnoči (takšna je vsaj zahteva evroskupine) sprejeti nove zakone o davku na dodano vrednost, razširiti davčne osnove za povečanje prihodkov, dvigniti upokojitveno starost na 67 let (doslej je bila 62 let) in sprejeti še nekaj drugih zakonodaj, ustvarja nova reformna koalicija, v kateri so ob socialdemokratskem krilu Sirize še sredinske stranke Pasok, Nova demokracija in Reka. Omenja pa se tudi nove volitve.
Za Ciprasa bo pridobitev podpore v parlamentu težka naloga. Evropski zavezniki mu bodo še naprej pomagali s pritiskom na ljudstvo, saj ECB ni sprostila mehanizma za nujno likvidnostno pomoč (ELA), kar pomeni, da bodo najmanj še jutri grške banke ostale zaprte. Šele po sprejetju v grškem parlamentu bosta o pomoči razpravljala še finski in nemški parlament, ob njunih “da” pa se bodo začela prava pogajanja o triletnem programu pomoči, ki je težak od 82 do 86 milijard evrov. Pogajanja so se tako končala z nemškim triumfom, saj od Grčije zahtevajo ostre, skoraj neuresničljive zahteve. Nad tem pa nekateri evropski partnerji in znani ekonomisti niso navdušeni.
Slovenska politika je dogovor pozdravila, premier Miro Cerar, ki je moral 16-urna pogajanja predhodno zapustiti, pa je izjavil, da si Slovenija želi v tretjem programu pomoči izpogajati nižjo izpostavljenost grškim dolgovom.
DENIS SABADIN