Grčija je skoraj uravnotežila javne finance

ATENE> Grške napore je prepoznala tudi trojka predstavnikov Evropske komisije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ki je po dogovoru z evroskupino Grčiji omogočila dveletno podaljšanje obdobja za znižanje javnofinančnega primanjkljaja pod tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP) z 2014 na 2016.

Kljub izravnanemu primernemu in strukturnemu javnofinančnemu položaju (pred izplačilom obresti oziroma ob neupoštevanju učinkov recesije) naj bi bil namreč dejanski primanjkljaj prihodnje leto še vedno pri dobrih petih odstotkih in se nato v letu 2016 spustil pod mejo treh odstotkov BDP.

Rast temeljila na zadolževanju

Evrske države in IMF so se na uspešno javnofinančno konsolidacijo odzvale tudi z novimi ukrepi za dolžniško razbremenitev Grčije, katerih strošek naj bi po nekaterih izračunih predstavljal skoraj 50 milijard evrov, in z novo tranšo posojila državi v višini 43,7 milijarde evrov.

Grčijo v naslednjih dveh letih še čakajo konsolidacijski ukrepi v višini 13,5 milijarde evrov, ki so osredotočeni predvsem na reze v pokojnine in plače javnih uslužbencev ter na boljše pobiranje davkov, a vendarle je poudarek trenutno predvsem na strukturnih reformah, liberalizaciji in odpiranju različnih sektorjev ter na privatizaciji.

Slednja je po ambicioznih načrtih o prodaji za približno 50 milijard evrov premoženja do 2015 prišla v bolj realistične okvire, proces pa naj bi se v začetku prihodnjega leta začel s prodajo nacionalne loterije in državnega plinskega velikana DEPA.

Predvsem pa Grčija išče načine, kako spodbuditi rast, ki bo slonela na drugačnih temeljih kot v preteklosti. Študija svetovalnega podjetja Mckinsey, ki jo je to pripravilo za grško vlado in potencialne investitorje v državi, je namreč pokazala, da je kar 97 odstotkov rasti pred krizo spodbujala poraba in zadolževanje, konkurenčnost grškega gospodarstva pa se je od prevzema evra v letu 2001 poslabšala skoraj za tretjino.

Nebrzdana državna potrošnja

Pred krizo je bilo tako preveč poudarka na porabi, pri čemer je bila še posebej nebrzdana in neučinkovita državna potrošnja. V grškem gospodarstvu so obstajale še številne strukturne ovire za rast, na trgih dela in proizvodov pa so zevale velikanske vrzeli, saj dober del prebivalstva ni bil vključen na trg dela, mnogi sektorji pa so bili popolnoma zaprti.

Nakopičena neravnovesja ter ukrepi za njihovo odpravo so Grčijo pahnili v največjo gospodarsko krizo posamezne države po veliki depresiji v ZDA v 20. letih minulega stoletja. Grčija je izgubila 900.000 delovnih mest, BDP pa se je skrčil že za 16 odstotkov in še pada.

Pa vendar so boleči in nepriljubljeni ukrepi zadnjih let že dali prve rezultate. Študija Mckinseyja, ki jo je tujim novinarjem v Atenah predstavil prvi mož grške pisarne te svetovalne družbe George Copelas, med drugim kaže, da je Grčiji poleg uravnoteženja javnih financ uspela tudi velika prilagoditev pri stroških dela in konkurenčnosti oziroma tako imenovana interna devalvacija.

Konkurenčnost se je od konca 2009 do sredine 2012 izboljšala za 27,5 odstotka. Zaradi velikega upada uvoza in poganjkov bolj izvozno usmerjenega gospodarstva pa se je izjemno izboljšala trgovinska bilanca države.

Na strani prihodkov še nič

Vendar pa je 95 odstotkov prilagoditve odpadlo na zmanjšanje porabe, praktično nič pa se še ni zgodilo na prihodkovni strani. Grčija je tako do poletja skupno prejela skoraj 149 milijard evrov pomoči, a le 15 milijard evrov je končalo v realnem gospodarstvu, drugo pa je odpadlo na poplačila upnikom. Copelas opozarja, da napredka ne bo, če se bo še naprej ukrepalo samo na odhodkovni strani in pomoč ne bo šla v gospodarstvo.

Grčija mora po njegovih besedah prekiniti začarani krog bančne krize, hirajočega gospodarstva, visokega državnega tveganja in posledičnih pomanjkanja investicij ter bega kapitala, povrh vsega pa še neučinkovitega javnega sektorja. Ta krog je bil še pred pol leta veliko bolj sklenjen, zdaj pa se kažejo znaki rahljanja, pravi Copelas.

Za dokončen izstop iz njega pa mora Grčija zagotoviti likvidnost, čemur naj bi pomagala nova tranša pomoči, izboljšati pobiranje davkov, obnoviti investicije, aktivirati bančni sistem skozi dokapitalizacije z evropsko pomočjo in na koncu izboljšati delovanje javnega sektorja.

Veliko zanimanje vlagateljev

Če ji to uspe, Mckinsey vidi velik potencial za razmah grškega gospodarstva. Samo v osmih najbolj perspektivnih dejavnostih v turizmu, kmetijstvu, logistiki, trgovini, energetiki in predelovalni industriji naj bi se skrival potencial za 55 milijard evrov dodatnega BDP in 520.000 novih delovnih mest v prihodnjem desetletju.

Za to naj bi bilo po Copelasovih besedah potrebnih 16 milijard evrov dodatnih investicij na leto in izboljšave poslovnega okolja. Grčija bi v tem primeru lahko v naslednjem desetletju rasla po skoraj triodstotni rasti in ne le po 0,7-odstotni, kolikor je napoved IMF za 2014.

Interes vlagateljev za Grčijo naj bi bil velik, a treba je odpraviti negotovost glede usode države v območju evra, zmanjšati državno tveganje in izvesti še vrsto drugih ukrepov.

STA