Grčija naj bi po novem želela odpis 30 odstotkov dolga

Svet
, posodobljeno:

Nova grška leva vlada, ki je obljubila odpravo niza varčevalnih ukrepov, ki so pogoj mednarodnih posojilodajalcev, bo dva tedna po izvolitvi danes v parlament prvič šla po zaupnico.

Aleksis Cipras
Aleksis Cipras

ATENE > Da jo bo na glasovanju okoli polnoči dobila, ni dvoma, saj ima koalicijska vlada pod vodstvom Sirize v 300-članskem parlamentu 162-člansko večino.

Do glasovanja bo prišlo le nekaj ur pred sredinim ključnim izrednim zasedanjem finančnih ministrov evroskupine glede vprašanja grških dolgov in četrtkovim vrhom Evropske unije, v središču katerega bo prav tako Grčija.

Grški finančni minister Janis Varufakis bo v sredo prvič vsem kolegom predstavil načrte nove vlade, potem ko je v minulih dneh tipal utrip v ključnih evropskih prestolnicah.

Atene ponujajo deset novih reform

Po virih na grškem finančnem ministrstvu naj bi jim predstavil premostitveni program, ki bi omogočil pokritje proračunskih potreb vlade, dokler ne bo izpogajala pogojev izplačila dolga z mednarodnimi posojilodajalci, ki bi začeli veljati 1. septembra, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Grčija naj bi želela na novo izpogajati pogoje odplačila 30 odstotkov dolga, medtem ko bi pri 70 odstotkih upoštevala dosedanji dogovor. Partnerjem naj bi Atene ponudile deset novih reform. Predlagala naj bi tudi znižanje ciljnih vrednosti primarnega proračunskega presežka s treh na 1,5 odstotka BDP in zmanjšanje dolžniškega bremena z zamenjavo obveznic. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sicer grška vlada danes predloge še dokončno pili.

Brezplačna hrana in elektrika za tiste, ki so trpeli zaradi varčevanja

Novi grški premier Aleksis Cipras je v nedeljo v predstavitvi programa vlade obljubil, da bo izpolnil vse obljube, ki jih je njegova Siriza dala pred volitvami. Ob tem je zatrdil, da Grčija ne bo prosila za podaljšanje evropskega dela progama mednarodne finančne pomoči, ki se izteče konec februarja, temveč bo zahtevala premostitveni posojilni program, dokler se ne doseže nov celovit dogovor o sanaciji dolgov.

Kot prioriteto svoje vlade je sicer izpostavil blaženje posledic strogih varčevalnih ukrepov v zadnjih letih, ki so v državi povzročili humanitarno krizo. Med drugim je obljubil brezplačno hrano in elektriko za tiste, ki so trpeli zaradi varčevanja. Do leta 2016 pa naj bi minimalno plačo, ki sedaj znaša okoli 580 evrov bruto, zvišali na 750 evrov bruto.

STA