Grki so že odpisali Sirizo
Kljub temu, da se Grki še vedno vsakodnevno soočajo s slabimi javnimi storitvami, zlasti na področju zdravstva, in najhujšo železniško nesrečo v grški zgodovini, ko je v čelnem trčenju potniškega in tovornega vlaka 28. februarja umrlo 57 ljudi, kar je v državi sprožilo množične proteste, to ni zamajalo podpore volilcev vladajoči desnosredinski stranki Nova Demokracija.
ATENE > Nedeljske volitve so obeležili prepričljiva zmaga vladajoče Nove demokracije (ND) premiera Kiriakosa Micotakisa, hud poraz levičarske Sirize, ki je bila magnet za razočarane volilce med grško dolžniško krizo, in počasno vračanje v ospredje nekdaj najmočnejše grške stranke, Panhelenskega socialističnega gibanja (Pasok), ki je bil ob grškem gospodarskem zlomu v očeh levih in sredinskih volilcev očitno največji krivec grških zablod, saj na volitvah njenega desnega tekmeca ND še zdaleč niso tako hudo kaznovali; še več, ND se je leta 2019 vrnila na oblast.
V enem dnevu do mandatarja
Grčija je lahko za zgled marsikomu. Nekaj ur po zaprtju volišč so rezultati znani, mandati v parlamentu razdeljeni, niti 24 ur po zaprtju volišč pa predsednik republike (v tem primeru predsednica Katerina Sakelaropulu) že podeli mandat. Če je vlado možno sestaviti takoj, v tednu dni že priseže v parlamentu.
Kiriakos Micotakis
predsednik grške vlade, zmagovalec volitev
”Grki želijo močno vlado s štiriletno perspektivo in spremembe, s katerimi bo Grčija postala sodobna evropska država.”
Zgrešene napovedi
Napovedi o tesnem izidu volitev so se izkazale za zgrešene. Micotakisova stranka je kljub spremembi volilnega sistema v čistega proporcionalnega le za pet mandatov zgrešila absolutno večino - dobila je 146 poslancev od 300 oziroma 40,8-odstoka glasov.
Siriza, ki je z meteorskim pojavom na grški politični sceni spodbudila rast sestrske španske stranke Podemos (tej so ankete v najboljših časih kazale 30-odstotno podporo), je pod vodstvom Aleksisa Ciprasa doživela hud poraz. Po vseh napovedih bi morala prejeti med 26 in 30 odstotkov glasov, dobila pa jih je zgolj 20. Če bi se napovedi uresničile, bi Cipras, ki je grško vlado vodil v zelo težkem obdobju med leti 2015 in 2019, ko je moral izneveriti svoj levičarski program in sprejeti številne varčevalne ukrepe, lahko vlado skušal sestaviti s Pasokom, ki pa je postavil precej pogojev. Po mnenju analitikov je Ciprasu glasove odneslo govorjenje o možnem zviševanju davkov.
Spremenjena volilna zakonodaja velja šele za druge volitve
Siriza se je na tej volitvah ujela v past, ki jo je sama postavila ND. Ko je bila na oblasti, je spremenila volilni zakon. Tudi prejšnji je bil proporcionalni, vendar je zmagoviti stranki za nagrado dodal še 50 mandatov. Na tokratnih volitvah bi morala stranka za 151 mandatov prejeti najmanj 45 odstotkov glasov. Po grški ustavi spremembe volilne zakonodaje ne veljajo za naslednje volitve, temveč šele za druge v nizu, zato se je leta 2019 volilo še po starem “večinskem” zakonu, letos pa se je volilo po zakonu, ki ga je izglasovala Siriza. Ko je Micotakis pred štirimi leti prevzel oblast, je znova spremenil volilni zakon, ki znova uvaja dodatno število mandatov za najmočnejšo stranko.
Ker želi vladati sam, je pričakovano zavrnil mandat, saj se bo na naslednjih volitvah čez mesec dni že lahko volilo po zakonu njegove vlade in se mu - glede na nedeljske rezultate - obeta udobna večina. “Grki želijo močno vlado s štiriletno perspektivo in spremembe, s katerimi bo Grčija postala sodobna evropska država - dvig minimalne plače na tisoč evrov, zmanjšanje brezposelnosti ter večja vlaganja v podhranjeno javno zdravstvo,” je dejal Micotakis. Siriza in Pasok nimata pravih partnerjev in s tem glasov za sestavo vlade, zato so nove volitve verjetno neizbežne.