Grški parlament razpravlja o varčevalnih ukrepih

ATENE> Grška vlada je dodatno varčevanje, ki ga kot pogoj za pridobitev nove pomoči zahteva tako imenovana trojka EU, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada, potrdila na nujni seji v noči s petka na soboto.

Vlada je to storila, čeprav se je v petek zaradi napovedanih ukrepov soočila z novo 48-urno splošno stavko v državi, s spopadi med več tisoč protestniki in policisti v Atenah ter odstopom več članov kabineta, ki se z dodatnim varčevanjem ne strinjajo. Da ukrepov ne bo podprla, je v petek napovedala tudi manjša koalicijska stranka Laos.

Vodji obeh glavnih grških strank, ki podpirata Papademosovo vlado, socialističnega Pasoka in konservativne Nove demokracije, sta nato svojim poslancem v soboto naročila, da morajo danes v parlamentu glasovati za nove ukrepe.

Premier Papandreu pa je v sobotnem televizijskem nagovoru opozoril, da je Grčija le korak stran od točke nič.

Nesprejetje ukrepov vodi v katastrofo

“Cena tega programa je omejena v primerjavi z ekonomsko in socialno katastrofo, ki bo sledila, če ukrepov ne sprejmemo,” je dejal premier in opozoril, da lahko v tem primeru pride do izgube prihrankov, vlada ne bo mogla več izplačevati plač in socialnih transferjev, prišlo bo do motenj pri uvozu nafte in zdravil.

Za potrditev ukrepov je nujna večina vseh navzočih poslancev. Socialisti in konservativci imajo sicer v 300-članskem parlamentu 236 sedežev.

Pred začetkom razprave so prisegli trije novi poslanci, ki so nadomestili trojico, ki je parlament iz protesta proti strogim varčevalnim ukrepom zapustila.

Protesti in spopadi

Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa v okolici parlamenta v Atenah veljajo izredno strogi varnostni ukrepi. Policija je namreč zaradi strahu pred izgredi močno okrepila navzočnost.

Kljub temu so na atenskem trgu Sintagma že izbruhnili spopadi, policija pa je proti demonstrantom - zaenkrat jih je okoli 15.000 - uporabila solzivec. En policist je bil lažje poškodovan, enega demonstranta pa so aretirali.

Sindikati so sicer za zvečer napovedali velik protest pred parlamentom. Demonstranti naj bi tam ostali vse do konca glasovanja. Ker je vreme v Atenah danes dokaj lepo, naj bi se demonstracij udeležilo veliko število ljudi.

Novi varčevalni ukrepi predvidevajo drastično krčenje sredstev v javnem sektorju in se med drugim nanašajo na znižanje minimalne plače za 22 odstotkov, 20- do 30-odstotno znižanje plač v javnem sektorju, odpravo številnih ugodnosti za javne uslužbence in znižanje pokojnin. Minimalna plača naj bi se znižala za 20 odstotkov na 600 evrov mesečno, v javnem sektorju pa naj bi ukinili 15.000 delovnih mest.

Pogoji za pomoč

Finančni ministri držav območja evra so Grčiji pred dnevi postavili tri pogoje, če želi dobiti nov paket pomoči.

Prvi pogoj so dodatni varčevalni in reformni ukrepi, drugi pogoj je, da Grčija privarčuje še 325 milijonov evrov in tako doseže dogovorjeni cilj glede zmanjšanja javnofinančnega primanjkljaja za letos. Poleg tega območje evra zahteva še “trdna politična zagotovila” grških vladajočih strank, da bodo uresničevale zaveze.

Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble pa je za današnjo izdajo časnika Welt am Sonntag dejal, da Grčija “ne more biti vreča brez dna”. Zato morajo Grki končno najti dno, je dodal. Opozoril je, da Atene dosedanjih obljub niso izpolnile, zato samo obljube niso več dovolj.

Grčija brez dodatne pomoči tvega bankrot že 20. marca, ko ji bo za plačilo zapadlo približno 14,5 milijarde dolga. Finančni ministri držav v območju evra bodo odločitev o novi pomoči Grčiji predvidoma sprejeli v sredo.

STA