Guterres: Na področju boja proti podnebnim spremembam potrebne višje ambicije

BELEM > Kot je v izjavi po poročanju tujih tiskovnih agencij zapisal Guterrees, so mnogi "morda razočarani nad rezultati, vključno z avtohtonimi prebivalci in mladimi".

"Ne morem se pretvarjati, da je COP30 prinesel vse, kar je potrebno. Razkorak med tem, kje smo, in tem, kar zahteva znanost, ostaja nevarno velik," je navedel in zagotovil, da si bo še naprej prizadeval za večje ambicije in solidarnost med državami.

Izvršni sekretar okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja Simon Stiell pa je prepričan, da so letošnjim pogajanjem hude udarce zadali zanikanje, delitve in geopolitične razmere. Kljub temu je COP30 po njegovem pokazal, da je sodelovanje na področju podnebja živo, saj ohranja človeštvo v boju za planet ter s trdno odločnostjo, da se meja 1,5 stopinje Celzija ohrani. "Ne pravim, da zmagujemo boj proti podnebnim spremembam, ampak nedvomno smo še vedno v njem ter se borimo nazaj," je poudaril.

Dotaknil se je tudi neudeležbe ZDA na letošnjem podnebnem vrhu. "Veliko pozornosti je bilo letos namenjene umiku ene države. Toda sredi močnih političnih pretresov je 194 držav trdno stalo v solidarnosti oz. v podpori sodelovanja na področju podnebja. 194 držav, ki predstavljajo milijarde ljudi, je soglasno dejalo, da pariški sporazum deluje," je še izpostavil.

Brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva, ki si je aktivno prizadeval za sprejetje načrta za prehod od fosilnih goriv, je dejal, da je dosežen dogovor dokaz, da se razdeljen svet v krizi še vedno lahko združi. "Mednarodna skupnost se je soočila z izbiro - nadaljevati ali obupati. Izbrali smo prvo možnost. Multilateralizem je zmagal," je dejal ob robu srečanja voditeljev držav G20 v Johannesburgu.

Evropski komisar za podnebje Wopke Hoekstra pa je priznal, da so države EU podporo šibkemu dogovoru na koncu dale predvsem zato, da bi preprečile propad celotnega procesa. "Ne bomo skrivali dejstva, da bi raje imeli več, da bi imeli več ambicij glede vsega," je povedal v izjavi novinarjem. "Ni popolno, je pa izjemno pomemben korak v pravo smer," je dodal.

Več kot 30 držav, vključno z državami EU, državami v razvoju in majhnimi otoškimi državami, je sicer dan prej na brazilsko predsedstvo naslovilo pismo, v katerem so opozorili, da bodo zavrnili vsak dogovor brez načrta za prehod od fosilnih goriv.

Da je danes sprejeti podnebni dogovor nepopoln, a še vedno korak k napredku, pa je v izjavi zapisalo Zavezništvo malih otoških držav, ki zastopa interese 39 majhnih otoških in nižje ležečih obalnih držav.

"Navsezadnje je to vztrajnost multilateralizma. Priložnost za vse države, da so slišane in da prisluhnejo stališčem drug drugega, da sodelujejo, gradijo mostove in dosežejo skupne temelje," so poudarili.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro pa je v izjavi medijem povedal, da južnoameriška država "ne sprejema" skromnega dogovora, doseženega na COP30, ker ne vključuje načrta za opuščanje fosilnih goriv.

Kolumbija je bila ena od več kot 80 držav, ki so si prizadevale za potrditev omenjenega načrt, kar pa je naletelo na odpor nekaterih držav v razvoju in držav proizvajalk nafte.