GZS: Možnosti za vlaganja v učinkoviti rabi energije, infrastrukturi in varstvu okolja

LJUBLJANA> Iz GZS so danes sporočili, da je po njihovi oceni največ potencialnih novih investicij na področjih energetike, učinkovite rabe energije (energetska sanacija stavb), infrastrukture (ceste, železnice, energetska infrastruktura, komunalna infrastruktura) in varstva okolja.

Med ključnimi razlogi za zastoj pri investicijah je po mnenju zbornice ta, da investicijska dokumentacija ni pripravljena na ravni, kot jo zahteva uredba o enotni metodologiji za pripravo te dokumentacije, ter da niso končani postopki vključevanja v prostor in da za ključne projekte ni sprejetega državnega lokacijskega načrta in gradbenega dovoljenja.

GZS: Ni jasnih prioritet in ciljev

Poleg tega ni pripravljenih programov, kjer bi opredelili interese glede tujih vlaganj in modelov (javno-zasebno partnerstvo, koncesije, partnerstvo), ni podrobne analize učinkov investicijskih projektov na področju infrastrukture, varstva okolja, energetike, energetske sanacije stavb na zaposlovanje, dodane vrednosti, BDP in mednarodne konkurenčnosti, opozarjajo.

Manjka tudi določitev, pri katerih projektih so tuja vlaganja smiselna, meni zbornica in dodaja, da na področju energetike ni sprejet Nacionalni energetski program, ni jasnih prioritet, ciljev in na državni ravni ne konsenza za določene projekte. Hkrati pa se v prostoru pojavljajo ureditve, ki ne sledijo logiki primerne prostorske umestitve, ampak logiki umikanja vsem varstvenim režimom, kot je Natura 2000, navajajo.

Vpliv investicij na gospodarstvo je odvisen tudi od deleža domačih storitev, dobaviteljev opreme in gradbenih izvajalcev.

“Dejstvo je, da je treba zdrava jedra gradbenega sektorja, inženiringov in industrije organizirati in pripraviti za konkurenčen nastop ter pri vsakem načrtovanem projektu razmišljati o optimalnem deležu domačih dobav in storitev,” menijo na zbornici.

Lista potencialnih projektov po področjih

GZS za ponovno vzpodbudo naložbam predlaga, naj se naredi lista potencialnih projektov po področjih, razdeli projekte glede na pripravljeno dokumentacijo in soglasja, evidentira ovire, ki onemogočajo pridobivanje soglasij, dovoljenj in začetek gradnje, pripravi modele financiranja ter oceni, kakšne koristi bo posamezen projekt imel za gospodarstvo.

Med projekti, ki bi lahko po mnenju zbornice ponovno oživili gospodarsko rast, zbornica navaja gradnjo hidroelektrarn na srednji Savi. Projekt je ocenjen na 900 milijonov evrov, glede na študije bi odprl 13.500 delovnih mest v gradbeništvu, dejavnosti kovinskih izdelkov, poslovnih storitvah, inženirskih storitvah, turizmu. Dodana vrednost projekta v gradbeništvu je ocenjena na 160 milijonov evrov, ocenjuje GZS.

STA