Hindi Zahra: Življenje je čudovito”

Zapeljivo Hindi Zahra, ki se je z nami pogovarjala po telefonu, lahko doživite nocoj v Kinu Šiška kot enega vrhuncev 27. festivala Druga godba.

> Novince pogosto primerjamo z glasbenimi legendami, da bi jih umestili v zvrst, čas in prostor. Ob tem pa pozabljamo na pot, ki osebnost izoblikuje. Kaj je vplivalo na vas in vašo kariero?

“Rojena sem v Maroku. Tam smo poslušali najrazličnejšo glasbo, še posebej ameriško, pa tudi indijsko in egipčansko, tako da moji vplivi prihajajo iz številnih delov sveta. Seveda ne morem pozabiti afriške glasbe, saj je Maroko del črne celine in nam je ta glasba blizu. Zelo blizu. In nenazadnje tudi maroška glasba, ki je resnično veličastna, saj jo odlikujejo številni slogi.”

> Na prvencu Handmade ste zapisani kot avtorica, izvajalka, producentka, aranžerka in umetniška voditeljica projekta. Ali gre za splet okoliščin ali ste perfekcionistka, ki idej ne zaupa drugim?

“Zaupam instinktu in ne toliko sama sebi. (smeh) Tako se vdajam izražanju v številnih umetniških slogih. Občutkom se moram enostavno prepustiti. Tako se v svojem duhu povezujem z naravo in ustvarjalnostjo. Za svojo glasbo in album sem bila povsem prepričana, kaj hočem ustvariti. Zato mi je bilo pomembno ohraniti vizijo in nadzor nad vsem. Bolj kot nadziram svojo glasbo, bolj svobodno se počutim.”

> Ali je res, da sprva niste želeli posneti plošče, temveč zgolj nastopati na koncertih po svetu?

“Dobro ste informirani. Mama me je prepričala, da moram posneti album. Ona je bila pevka in nikoli ni imela podobne priložnosti, zato me je zelo spodbujala k temu. Zanjo je to predstavljalo mojo veliko priložnost. Vendar je bil moj način, kako hočem to izvesti, nekoliko nenavaden. Zato sem se morala resnično pripraviti k tovrstni odgovornosti, saj sem želela sama producirati album, ustvariti aranžmaje in vse drugo. Vse skupaj mi je vzelo nekoliko več časa. Moram priznati, da nisem prepričana, da je glasba nekaj, kar lahko materializiramo. Zato sem si jo težko predstavljala na zgoščenki. Zelo rada namreč improviziram in všeč mi je osvobojena glasba, ki se povsem prepusti toku dogajanja. Ko zvok posnameš, ga ujameš in 'fiksiraš'. To pa je korak zoper naravo. Ko v umetnosti nekaj ustvariš, najprej želiš tisto uničiti. Če nastopiš na koncertu, ki ga nihče ne bo posnel, bo šlo le za življenjski utrinek. Kot nekakšen spominek, lep spomin, nikoli določen, nikoli dokončen. Zato nisem želela posneti albuma.”

>Handmade je izdala založba Blue Note. Ali je sodelovanje s tako prestižno jazzovsko založbo užitek ali velika odgovornost?

“Album predvsem vzpostavlja ponovno povezavo z jazzovskimi koreninami, iz katerih rastem. Od jazza sem se veliko naučila in tako se res rada izražam. Blue Note predstavlja kulturo jazzovske glasbe, zato je bilo zame povsem naravno delati z ljudmi na tej založbi. Povsem naravno.”

> Album naznanja prefinjeni single Beautiful Tango. Tango zelo močno zaznamuje hedonizem, torej je že v osnovi prelep in magičen, celo božanski. Ali je poslanstvo vašega hita opogumljanje, nekakšen beg iz vsakodnevne rutine v objem sanj, želja in samoaktualizacije?

“Ne vem, ali bi bile vse ženske zadovoljne s takšno opredelitvijo. Predstavljajte si, da ste v tuji deželi. Nekje, kjer domujeta glasba, veselje, kot na primer na poročnem slavju. Zamislite si neznanca, ki se vam približa s posebnim povabilom na ples. Ob tem se počutite kot prerojeni. Pozabite na vse - kako mu je ime, od kod prihaja in kam gre, preprosto delite trenutek. Telo sledi plesu. Morda se med vama prebudijo čustva, vendar to niti ni pomembno, govorim le o trenutku. O spoju teles brez besed.”

> Prejšnji mesec ste spojili besede s Joséjem Jamesom, obetavnim mladim jazzovskim vokalistom. James je nad vami preprosto navdušen. Na svojem Facebook profilu je objavil, da vas zelo spoštuje, saj ste ena vrhunskih umetnic sedanjega časa.

“Joséja sem spoznala prek maroškega fotografa, ki živi v Londonu. Nekega dne me je poklical in povedal, da pozna umetnika z najboljšim glasom, kar jih pozna. Poslušala sem njegovo glasbo in se popolnoma zaljubila v njegov glas, saj je resnično poseben. Kmalu zatem naju je seznanil. Hitro sva sklenila, da bova skupaj sodelovala, čeprav ne pri kakšnem posebno odmevnem projektu. Ko sem nastopila v Londonu, sem ga povabila na oder in skupaj sva zapela priredbo. Pred nekaj meseci pa me je José povabil k sodelovanju pri snovanju novega albuma. Privolila sem. V začetku aprila je prišel v Pariz, kjer sva delala skupaj. Ustvarila sva skladbo, ki bo morda na njegovem prihodnjem albumu. Poleg tega pripravljava tudi projekt za obletnico Billie Holiday, ki bo aprila prihodnje leto. Nastopila bova skupaj z nacionalnim jazzovskim orkestrom iz Bruslja.”

> Ali predstavlja festival Womad leta 2009 preboj na glasbeno sceno? Vaš takratni nastop so obiskovalci festivalskega foruma na internetu označili kot enega vrhuncev ...

“Veste, življenje je bistvo vsega, kar počnem. Doživljati žive performanse je podobno čaščenju. Boriš se s strahovi, hkrati pa moraš prodreti do občinstva. Generirati je potrebno posebno moč, saj moraš biti na odru izjemno močan. Ne smeš se poleniti in oddaljiti od ljudi. Zelo me veseli, da ljudje cenijo moje nastope, tudi zato, ker je udejanjanje glasbe na odru izjemnega pomena. In če ti ljudje povrnejo energijo, je to res enkratno.”

> V Sloveniji ste že nastopili, in sicer pred dvema letoma v okviru Slovenske marketinške konference. Ali se spominjate tega nastopa?

“Seveda. To je bil moj prvi obisk Slovenije. Preživela sem tri dni v tej prelepi deželi in ogromno doživela. Zelo sem bila vesela, Slovenija me je navdušila. Nikoli prej nisem slišala zanjo, oprostite. In tudi vaša glasba je čudovita mešanica najrazličnejših vplivov. Spominjam se, ja. V Sloveniji imam nekaj prijateljev glasbenikov, s katerimi sem nastopila.”

> Kakšno je slovensko občinstvo?

“Super ste. Spominjam se, da ste veliko plesali in delili občutke. Zelo sem se zabavala, saj je bilo povsem enostavno spodbuditi ljudi k plesu in zabavi. To je najpomembnejše.”

> Multikulturnost je zelo moderna beseda, ki pa večkrat ostane zapisana samo na papirju. Kakšen je vaš odnos do multikulturnosti?

“To je dimenzija novega sveta. Ljudje se hitreje gibljemo, selimo iz mesta v mesto in potrebujemo druge kulture. Ob obisku v Sloveniji me je zelo presenetilo, da ljudje govorijo francosko, italijansko, angleško in nemško. Vse je olajšano, bolj odprto, preprosto, in to je dobro. Sama sem Berberka, torej govorim berbersko, arabsko, francosko in angleško, poleg tega pa na severu Maroka govorijo tudi špansko. Saj veste, tako kot ameriški predsednik Obama predstavlja mešanico dveh ras, to je novi svet.”

> Kaj bi danes počeli, če vam glasba ne bi začrtala poti?

“Oh, to je zelo dobro vprašanje. Verjetno bi delala z otroki, saj je to edinstven način za ohranitev stika s kreativno platjo življenja. Ko si otrok, se povsem naravno vedeš do stvarnosti. Verjetno bi delala z otroki ali pa bila popotnica oziroma etnologinja.”

> Vaša besedila so zelo osebna in ženstvena. Ali imate pred nastopi kak poseben ritual?

“Pijačo. Žal mi je, vendar moram priznati, da pred nastopi pijem rum. Temu sledijo tudi posebne priprave pri izbiri oblačil, ličil in vseh ženskih drobnarij. Preden grem na oder, pa poslušam tudi mirno in tiho glasbo.”

> Sprošča vas tudi fotografiranje, s katerim ustvarjate nekakšen dnevnik, v katerem razkrivate čisto osebne koščke življenja. Kako to, da ustvarjate tudi s podobami?

“Preprosto zaradi ljubezni do lepote in kreiranja. Opaziš detajl in ga poskušaš ujeti, saj je tako čudovit. Obenem imaš srečo, da ga lahko fotografiraš in posnameš njegovo gibanje. Ujeti lepoto in se z njo obkrožiti pomeni, da postaneš lepši tudi navznoter, se mi zdi.”

> Se vam je morda že porodila zamisel za fotografsko razstavo?

“Ja, najprej morda v domačem okolju, v Maroku ali Parizu. Vendar bom v svetu vizualne umetnosti najprej predstavila svoje slike, šele nato fotografije.”

> Ali ste verni?

“Verujem v duhovnost.”

> Komu oziroma čemu je namenjena vaša molitev?

“Kot Afričanka verjamem, da je vse okoli nas živo. Tudi miza je živa. Vse materialne stvari so žive. Tudi narava. Ko torej ustvarjam glasbo, s pesmijo vselej poskušam nekaj prispevati k temu. Lahko rečem, da so moje izpovedi namenjene in posvečene lepoti, ki obstaja. Da bi pritegnili še več lepega v življenje, se moramo udeležiti praznovanja lepote. Življenje je čudovito. Ko ustvarjam glasbo, jo resnično posvetim lepoti in božanski naravi. Narava je nekaj tako kompleksnega in enostavnega obenem. Zato je čudovita. V to verjamem.”

MATEJA ROT