Hotelirji štejejo novce, gostinci jokajo
Letošnja turistična sezona je postregla z zanimivim in obenem pomenljivim trendom. Medtem ko istrski hotelirji trdijo, da so njihove zmogljivosti zasedene skoraj čez rob, pa so povsem drugačna pričevanja gostincev in trgovcev.
PRIMORSKA> Turisti se sicer sprehajajo po obmorskih mestih, a njihove denarnice ostajajo tesno zaprte, obupano ugotavljajo. “Porabijo od 10 do 12 evrov, naročajo pa v glavnem pice, špagete in kakšno meso na žaru. Ribe ne gredo v promet,” potarna portoroški podjetnik Boro Popovič. Zdi se mu, da je letos resnično opaziti posledice recesije. Če so še lani za dobre goste, ki tudi kaj porabijo, veljali Italijani, je letošnji trend marsikoga presenetil.
“V lokalih se najbolj veselimo prihoda Poljakov, Slovakov in Čehov,” pravi gostinec in pripomni, da bi lahko v Slovenski turistični organizaciji okrepili promocijske aktivnosti zlasti na teh vzhajajočih tržiščih. Tudi ponudniki spominkov, nakita in drugih izdelkov na stojnicah v Portorožu stokajo nad izjemno slabo turistično sezono. Menijo, da je kraj izgubil svoj prepoznavni čar, medtem ko se v sosednjem Kopru po njihovih besedah dogaja prava “norišnica dogodkov”, ki privablja obiskovalce. “Turisti tožijo, da jim je dolgčas, da je v kraju premalo raznolike ponudbe, da je vse preveč drago,” strnejo misli tri mlade prodajalke.
Janez Maček iz agencije Atlas Express veliko stavi na spremenjeno strukturo gostov v Portorožu. “To so obiskovalci, ki so zahtevni in imajo posebne, individualne želje. Uspešen bo tisti, ki se bo kreativno prilagodil njihovim potrebam in zahtevam,” je jasen sogovornik.
Povsem drugačen je pogled hotelirjev, ki vsi po vrsti pravijo, da so z obiskom zadovoljni. Janez Jager iz LifeClass hotelov opaža, da je sicer nekoliko upadlo število gostov iz Italije, da pa je v vzponu ruski trg, na katerega veliko stavijo. Vse zmogljivosti so zasedene tudi v hotelih pod okriljem družbe Bernardin Group. Za letošnjo sezono je značilen precejšen upad domačih gostov, ob tem dodaja Dean Kocjančič.
Slabše pri sobodajalcih
Tudi v Hotelu Tartini v Piranu večinoma ni na spregled Slovencev. “Narodnostna struktura v našem hotelu je izjemno pestra. Včasih v recepciji naštejemo od 18 do 23 različnih potnih listov gostov z vsega sveta. Gre za individualne obiskovalce, ki se pri nas zadržijo od dva do tri dni, ker potujejo po Sloveniji,” pojasnjuje direktorica Andreja Frelih.
Turistični trendi letošnje sezone: hotelirji so zelo zadovoljni s turističnim obiskom, zasebni sobodajalci beležijo upad števila gostov; gostinci in trgovci tarnajo nad slabim zaslužkom; značilen je upad števila italijanskih gostov, Rusi in turisti iz Vzhodne Evrope so v vzponu, Avstrijci kraljujejo v predsezoni; domačih gostov je manj kot pred leti; turisti v kraju ostajajo od pet do sedem dni; na krožnikih turistov so zlasti pica, špageti in meso na žaru, ribjih dobrot skoraj ne naročajo.
Manj zadovoljen pa je Dušan Tepeš iz apartmajev Ananina v Portorožu. Pravi, da je sezona zelo povprečna. “Lahko bi bilo bolje. Pri nas gostimo zlasti tujce, predvsem stalne goste. Letos opažamo, da imamo več Rusov, manj pa je Italijanov.”
V podzemlje Italijani
Pred mesecem izrečena pričakovanja večinskega lastnika in direktorja družbe Postojnska jama Marjana Batagelja se v teh dneh tudi udejanjajo. Praznik Marijinega vnebovzetja je že tradicionalno dan, ko je obisk Postojnske jame velik. Tako je bilo tudi letos, ko se je v podzemlje podalo skoraj 5000 gostov. Absolutni dnevni rekordi pa so padali pri številu obiskovalcev Predjamskega gradu, bilo jih je več kot 1500, in Vivarija Proteus - po novem se imenuje Proteusova jama, ki si ga je v enem dnevu ogledalo več kot 600 obiskovalcev. Sicer pa so do srede v Postojnski jami našteli približno 350.000 gostov, med katerimi je bilo največ - 20 odstotkov - Italijanov, na drugem mestu so z 18-odstotno zastopanostjo turisti iz Slovenije, na tretjem Nemci. Japoncev je bilo, kljub potresu, za pet odstotkov več, zlasti pa se povečuje obisk iz Južne Koreje in drugih dežel Daljnega vzhoda.
V zgodovini turističnega obiska Postojnske jame ima posebno mesto 17. avgust leta 1819. Takrat jo je obiskal tedanji avstrijski prestolonaslednik in kasnejši cesar Ferdinand I. Habsburško - Lotarišnki, ki se je prvi vpisal v najstarejšo knjigo obiskovalcev. Od tega dne vodijo natančno številčno statistiko obiskovalcev, po kateri si je postojnsko podzemno lepotico ogledalo že več kot 34 milijonov obiskovalcev iz skoraj vseh držav sveta.
Kmalu več predstav
Zanimivo, da se v Kobilarni Lipica pozna vpliv vremena. Rekordni dan letošnjega poletja je bil pretekli torek, 9. avgusta, ko je deževnemu jutru sledilo nekoliko boljše vreme, primerno za izlete. “Z junijem in julijem smo zadovoljni,” pravi pomočnik direktorja za marketing in prodajo Bogdan Capuder, ki ugotavlja, da je največ obiskovalcev ob torkih, petkih in nedeljah, ko so predstave lipiške šole jahanja: “Zato razmišljamo, da bi prihodnje leto naredili več kot samo tri predstave tedensko.”
Sicer so številke ugodne, zbija jih le manjši obisk na letošnjem Čarobnem dnevu, kar želijo nadoknaditi že v soboto, ko se v Lipico vrača Lipiška noč s tombolo. Junija in julija je bilo za osem odstotkov več nočitev v hotelih, ogledov kobilarne za pol odstotka več, ogledov predstav pa za tri odstotke več kot lani. Prodali so tako rekoč enako število kart za vožnjo s kočijo, okrog 30 odstotkov več kart za jahanje ponijev, vendar okrog osem odstotkov manj jahalnih ur. Na golfišču so julija prodali za 210 odstotkov več vstopnic (za 18 lukenj) kot lani. Je pa letošnja sezona tudi nekoliko v znamenju gospodarske krize, vsaj glede izkupička od gostinstva. “Turisti pridejo, gredo na oglede, vendar manj porabijo,” pove Capuder.
NATAŠA HLAJ, STANA ZAVADLAV, TINA ČIČ
