Hrvaška namerava poostriti kazni za nasilje v družini in spolno nasilje

ZAGREB > Namen zakonskih sprememb je poostritev kazni za nasilje, pospešitev kazenskih postopkov ter jasna ločitev prekrškov od kaznivih dejanj v primerih družinskega nasilja, je v četrtek poudaril hrvaški minister za pravosodje Dražen Bošnjaković.

Hrvaški premier Andrej Plenković je ocenil, da gre za poskus reševanja problematike nasilja, ki je resen izziv v hrvaški družbi. Spremembe zakonodaje so usmerjene v krepitev preventive pred kaznivimi dejanji, a ko se ta zgodijo, bodo strogo kaznovana.

Priprava svežnja zakonskih sprememb je potekala osem mesecev, uveljaviti pa jih nameravajo z novim letom. Spremenili bodo kazenski zakonik ter zakona o zaščiti pred nasiljem v družini in o kazenskem postopku.

Nasilje do učiteljev in socialnih delavcev bodo obravnavali kot napad na uradno osebo

Po predlaganih rešitvah bodo izbruhe nasilja do učiteljev in socialnih delavcev med njihovim delom na Hrvaškem obravnavali kot napad na uradno osebo. Zato so seznam uradnih oseb razširili tudi na strokovne delavce v socialnih zavodih ter v vzgoji in izobraževanju.

Na Hrvaškem so v preteklih letih zabeležili več fizičnih napadov na učitelje v šolskih prostorih. Nasilju so posebej izpostavljeni socialni delavci, med katerimi sta bila tudi smrtna primera - letos sta bila na delovnih mestih umorjena dva zaposlena v centru za socialno delo v Đakovu.

Zaporne kazni za nasilje nad javnimi uslužbenci

Tudi hrvaški vozniki avtobusov, posebej v javnem mestnem prometu, so večkrat zahtevali dodatno zakonsko zaščito pred nasiljem, ki so ga pogosto deležni med opravljanjem svojega dela.

Hrvaška vlada se je odločila, da bodo okrepili zakonsko zaščito voznikov avtobusov, pa tudi drugih javnih uslužbencev. Za grožnje in nasilje do oseb, ki opravljajo dela v javnem interesu ali v javnih službah, bodo uvedli zaporne kazni.

Spolni odnos brez soglasja bodo poenotili s posilstvom

Vlada predlaga, da bi spolni odnos brez soglasja poenotili s posilstvom. Doslej je bila za kaznivo dejanje spolnega odnosa brez soglasja predvidena kazen med enim in tremi leti zapora, a so v praksi ugotovili številne pomanjkljivosti, večinoma v škodo žrtve.

Po novem bo za spolni odnos brez soglasja tako kot za posilstvo predpisana kazen od treh do desetih let zapora.

Tudi nasilje, katerega posledica bo podplutba, bo kaznivo dejanje

Zakon bo kot kaznivo dejanje opredelil tudi uporabo fizične sile do članov družine, katere posledica bo tudi lažja telesna poškodba, kot je podplutba. Doslej so tovrstno nasilje na Hrvaškem obravnavali večinoma kot prekršek v okviru kršitve javnega reda in miru. Predmet kazenskega postopka so bile le hujše telesne poškodbe.

V pristojnosti sodišč za prekrške bo ostalo fizično nasilje v družini, katerega posledice ne bodo telesne poškodbe. Poleg tega naj bi policija po uradni dolžnosti preiskovala grožnje med člani družine. Doslej so člani družine, ki so bili žrtev grožnje, lahko poiskali zaščito z zasebnimi tožbami.

Hudo sramotenje naj bi izbrisali iz kazenskega zakonika

Iz kazenskega zakonika naj bi izbrisali kaznivo dejanje hudega sramotenja, kar je pozdravilo hrvaško novinarsko društvo (HND). Obenem so zahtevali dekriminalizacijo vseh kaznivih dejanj proti časti in ugledu.

Hrvaška vlada je prav tako predlagala vrsto zakonskih rešitev, ki naj bi pospešile kazenske postopke za spolno in družinsko nasilje. Med varnostnimi ukrepi, ki jih sodišče lahko izreče osumljencem, je tudi prepoved dostopa do spleta.