Hrvaška se vrača k sporazumu Tuđmana in Izetbegovića o meji z BiH

ZAGREB> Kot so potrdili na hrvaškem zunanjem ministrstvu, sta se Vesna Pusić in Zdravko Lagumdžija sešla na delovnem kosilu, govorila pa sta o cestnem koridorju skozi BiH pri Neumu in reševanju spora o meji med državama.

Pusićeva je dejala, da hrvaška vlada namerava v sabor poslati sporazum, ki sta ga sedaj že pokojna Tuđman in Izetbegović podpisala leta 1999.

Sporni so dalmatinski otočki

Čeprav je bil sporazum pripravljen za ratifikacijo leta 2005, Hrvaška sporazuma ni ratificirala, ker je takratni državni vrh na čelu s HDZ nasprotoval, da bi BiH dobila tudi vrh polotoka Klek in dva otočka pri Neumu, Mali in Veliki škoj, ki naj bi pripadla BiH. Do dodatnega zapleta je prišlo, ko je del politikov BiH začel trditi, da ima BiH zaradi lastništva nad tema otokoma tudi pravico do izhoda na odprto morje, česar Hrvaška ne priznava.

Pusićeva je za hrvaški radio pojasnila, da se z omenjenim sporazumom Hrvaška ničemur ne bo odpovedala.

"Hrvaška določa meje svojega ozemlja ne le na spornih točkah, temveč na 1000 kilometrih meje z BiH," je izjavila Pusićeva, ki je poudarila, da gre za dolgotrajen in zapleten postopek.

Kot je dodala, je zelo verjetno, da bodo sporazum v enaki obliki znova predlagali za ratifikacijo, ker se o tem na vladi pogovarjajo že nekaj mesecev.

Opozicijska HDZ se sicer zavzema za vrnitev k Tuđmanovi politiki, a poudarja, da so bili otočka in vrh Kleka vedno del hrvaškega ozemlja ter nasprotujejo možnosti, da bi Hrvaška BiH prepustila tudi samo milimeter svojega ozemlja.

Kot je danes pojasnil poslanec HDZ Vladimir Šeks, bo za ratifikacijo sporazuma z BiH potrebna dvotretjinska večina v saboru, ker gre po njegovem mnenju za odrekanje ozemeljske suverenosti države. Šeks je za Hrvaški radio še dejal, da je leta 1999 nasprotoval ratifikaciji in da so Tuđmana, ki je bil takrat že resno bolan, zavedli.

Lagumdžija je v pogovoru za današnjo izdajo sarajevskega časnika Dnevni avaz dejal, da morata oba otočka in vrh Kleka pripasti BiH, da pa mora imeti tudi Hrvaška možnost, da poveže svoje ozemlje. Ob tem je omenjal tudi most proti Pelješcu in zavrnil ugibanja o trgovini med državama.

Tudi hrvaški premier Zoran Milanović je med sobotnim obiskom na Korčuli potrdil, da se o sporazumu o meji z BiH intenzivno pogovarjajo, potem ko šest let o tem ni bilo niti besede. "Na koncu se bomo morali dogovoriti. Ne gre za trgovino temveč za dogovor s sosedi," je dejal Milanović, ki je spomnil, da bodo spor o meji s Slovenijo uredili na podlagi arbitražnega sporazuma.

Hkrati je izrazil pričakovanje, da bo Slovenija v dobri veri izpolnila in potrdila tudi svoje obveznosti, ki jih je prevzela s podpisom hrvaške pristopne pogodbe z EU.

Sporazum o meji z BiH je znova aktualen, medtem ko Hrvaška išče rešitev, da bi prometno povezala skrajni jug Hrvaške, ki ga od ostalega dela države ločuje del BiH pri Neumu.

STA